Nase Novine, July 06, 1983

              tdC'tf 4 i It' ) J" J
Ko men tar
,„ ""? ',$,'' "V "V ' ' ЧМ-)- ' --V ' ' J
May 18,1983, NASE NOVINE --9 Za slovenske bralce
шшшштттттттЊШВ тшштшшшшшшшшшшштштт
Pri Cankarjevi zalozbi v Ljubljani
je pred kratkim izSel izviren leksikon
z gornjim naslovom, ki je prvi svoje
vrste na Slovenskem, obenem pa
tudi tak, da ga je ze prvi kritik v
"Knjizevnih listih" ozna6il za nenz-nanstvene- ga,
nezanesljivega in za-tor- ej
tudi neuporabnega, 6e bi si v
njem drznili iskati zanesljivo podobo
slovenske knjizevnosti dvajsetega
stoletja. Iz recenzije MarijanaZlobca
je razbrati, da je leksikon Se kar
zanesljiv za vsa starejSa obdobja do
konca18. inza6etka19, stoletja — v
naSem stoletju pa so se uredniki
zagnali v neverjetno zapeto selektiv-nos-t, ob kateri je menda zelo te
tezko ugotoviti, kaj je Se od sloven-ski- n
literarnih imen ostalo v leksiko-n- u.
Ko si ogledamo dolgo vrsto
imen, ki jih je kritik pogreSil ob
svojem prvem listanju po tej knjigi,
se kar zgrozimo, toliko jih je
(dvesto, tristo in ve6) in tako
pomembna so se nam zdela, dokler
nam uredniki te izdaje niso povedali
druga6e!
Prav posebno poglavje te kulturne
katastrofe predstavlja v leksikonu
delez sevemoameriSke slovenske
izseljenske knjizevnosti. Ta literatu-re
v nenavadno kratkem, dve strani
obsegajo6em uvodu urednikov
sploh ni omenjena, vendar nam
recenzent v "Knjizevnih listih" zago-tavlj- a, da je v leksikonu vseeno
nekaj slovenskih izseljenskih imen.
Za katera imena gre, Se ne vemo, ker
knjige Se nimamo, Zlob6ev seznam
avtorjev, ki niso upoStevani v izdaji,
pa je ze tolikSen in imena so tako
zelo pomembna, da se spet lahko
vpraSamo, kaj je neki sploh Se
ostalo za natis. Med imeni, ki so,
kot pravi poroSevalec, "zamoldana",
so namrectudi nepogreSljiva imena,
kot so Ivan Zorman, Jurij M. Trunk,
Frank Kerze, Joze Ambrozi6, Joze
Zavertnik, Vatro J. Grill, Andrej
Kobal, Anton Slabe, Frank Cesen,
Zdravko Jelinci6... "Komu sluzi
antologija "Nasi na tujih tleh", ki je
avtorji Slovenskega leksikona sicer
citirajo kot literaturo pri nekaterih
drugih izseljeniSkih knjizevnikih?"
spraSuje Marijan Zlobec.
Podobne praznine, ce ne hujSe,
izkazuje leksikon za literaturo v
slovenskem jeziku, ki nastaja v
Italiji, Avstriji, Argentini in Se kje.
Od vseh tistih imen, ki jih je nanizel
Joze Pogacnik v svoji Zgodovini
slovenskega slovstva VIII (1972), v
poglavju o leposlovni beri iz nema-ti6neg- a
prostora, jih ta leksikon
zamolci kakih 50! V "Knjizevnih
listih" berem v tej zvezi sledoco
Zlob6evo pripombo, ki se mi zdi zelo
na mestu: "Raje molk, v skladu z v
uvodu izrazeno mislijo o politicni
emigraciji, kot pogum literarne oce-n- e
in politi6ne opredelitve. Logi6no
sklepanje —vsi, ki niso zajeti v
leksikon, so politidni emigranti in
sovrazniki Jugoslavije ter njene
druzbenopolitifine ureditve". Ce je
to res, potem lahko mime duSe
imenujemo urednike tega molSece-g- a
leksikona kulturne pritlikavce!
V uvodu leksikona je гебепо, da
obsega pojem slovenska knjizevnost
ustvarjalnost v t.i. maticnem kot
ЈЦЕЗЕЗ O O KI
nematicnem prostoru; spri6o zgodi-vinsk- e
usode slovenskega naroda, ki
je ostal razdeljen v razli6nih drzavah,
del paje bil obsojen na izseljeniStvo
in emigrantstvo. Dvakrat je poudar-jen-o,
da slovenski narod kot etnicna
skupina politicno in kultumo celos-tn- o
ne zivi v okviru svojih jezikoslov-ni- h
meja. To je vse res, toda glavna
urednika — Janko Kos in Ksenija
Dolinar — tega svojega uvodnega
zapisa sama nista upoStevala v
svojem leksikonu!
Marijan Zlobec je v svoji recenziji
imenitno opisal prvi namen vsakega
taksnega leksikona: "Vsak leksikon
je prirocnik na znanstveni podlagi.
NajSirSemu krogu uporabnikov olaj-S- a
delo ali pomaga na najrazlidnej-Si- h
podrofijih intelektualnega udej-stvovan- ja,
raziskovanja, dela. Je
nekakSen skoncentriran spomin z
neiz6rpno uporabno vrednostjo. Res
je, da vsak leksikon s6asoma zasta-r- i,
vendar je hkrati lahko Se vedno
uporaben in pomeni gradivo za
novo, sodobnejSo, bolj popolno in
izcrpnejSo izdajo. Od leksikona
pricakujemo trdna in jasna merila za
presojo vrednosti in pomena njego-v- e
vsebine, kriterije, ki bi jim tezko
oporekali, kaj sele zavrgli". (Po6rtal
I.D.). In potem ko jeavtorto zapisal,
nas je v svojih dveh podlistkih do
kraja prepri6al, da "Slovenska knji-zevnost"
ni taksen leksikon. Ce v
hjem lahko najdemo samo imena, ki
se jih njegovi "previdni" uredniki
upajo izgovoriti v slovenski in
jugoslovanski javnosti brez kakSne-g- a
posebnega riska pohujSljivosti,
naj takle neuporaben priro6nik bere-j- o
kar sami, zalozba pa naj ponudi
slovenski javnosti doma in v svetu
novega, ki bo imel druge, bolj
odprte, bolj razgledane in bolje
organizirane urednike.
Naj zaklju6im s Se eno posrece-n- o
mislijo Marijana Zlobca, ki se z
njo lahko strinjamo tudi mi v svetu:
"Leksikon je odraz dobe, njene
idejne usmeritve, odprtosti, sposob-nos- ti
razumevanja in tolerance razli-6nos- ti,
sprejemanja tudi tistih oseb
in pojavov, ki so se v zgodovini
izkazali kot druzbeno destrutkivni,
reakcionami, konservativni, politic-n- o
nesprejemljivi, zmotni, a so
vendarle zapustili svojo javno sled in
posledice. Evidenca ne pomeni re-habilita- cije,
ce spremlja pojav realna
in kritidna ocena; vsaka doba je
protislovna, polna idejnih, nazor-ski- h
ter politifinih bojev, v katerih se
najbolj izostavljene javno delujo6e
osebnosti".
Ime Marijana Zlobca pa si bomo v
svetu kultumega izseljeniStva dobro
zapomnili, saj smo si z njim
pridobili Se enega razumnega in
razumevnega kronista v domovini.
Ivan Dolenc,
Kanada
SlRltE POMA2ITE
SVOJUSTAMPU!
КашДгД бзззжззззз HflfaflHrmil
SVE2I PORTRETI MLADINSKIH
PISATELJEV IN NJIHOVIH DEL
Da bi poskrbela tudi za podrodje
mladinske knjizevnosti, se je Mla-dins- ka
knjiga odlodila za izdajo del
"Srce ustvarja, roka pi$e", Berte
Golob in "Pisatelj, povej mi" Leo-pol- da Suhodolcana.
Knjiga Berte Golob je literarno in
prijetno zapisana panorama 59 pisa-telje- v,
ki jih avtorica predstavlja prek
pogostvo zabavnih reportaznih zapi-so- v,
pogovorov in tudi pismenih
stikov. Knjiga je toliko bolj ziva, ker
predstavitve niso pisane po istem
kopitu, bolj neposredno pa zazivijo
tudi zaradi nestereotipnih fotografij,
za katere se je potrudil Marko
Aljandid. Knjiga se glede sloga
ustvarjalno spogleduje s svetom
mladega in hkrati tudi odraslega
bralca.
"Pisatelj, povej mi" je zadnje delo
Leopolda Suhodoldana, v katerem je
zbral34 utrinkovin razmiSljanj, ki so
se oblikovala ob njegovih sredanjih z
mladimi bralci. V nekakSnih prijet-ni- h
zgodbicah bodo mladi na§li
odgovor na vpraSanja o pisateljevem
delu, njegovih junakih, tezavah pisa-teljske- ga
poklica in o umetnosti
sploh. Suhodol6anovo knjigo je
ilustriral Alojz Zorman, izSIa je v
2000 izvodih, "Srce ustvarja, roka
pi§e" pa v 6000.
Marjeta Novak
("Delo")
NOBELOVECG.G.
MARQUEZO
PISANJU
LITERATURE
AngleSki kulturni tisk v Ameriki in v
Kanadi je bil v zadnjih nekaj tedni preplav-Ije- n
s hvalospevi na габип najnovejSega dela
nobelovca iz Kolumbije Gabriela Garcfe
Marqueza, "Kronika neke najavljene smrti,
ki je izSIa v angleSkem prevodu, in sicer
najprej v marini Stevilki nove kulturne revije
s starim naslovom "Vanity Fair". Slovencl ie
imamo prevode njegovih del "Sto let
samote" in "Patriarhova jesen". Tu je nekaj
njegovih misli o pisanju literature za
javnost, kakor jih je objavil mariborski
"Ve6er":
"Pisanje literature bi primerjal s tesarskim
delom... Oboje je zelo naporen poklic. Kadar
piSeS, je to, kot bi tesal mizo. Pisatelj ima
pred sabo material, ki je prav tako trd kot
les. Tako literature kot mizarjenje zahtevata
nemajhno tehnidno spretnost in precej
obrtnih prijemov. Osnova obeh, ponavljam,
pa je v trdem, delu, brez kake posebne
magidne svetilke. Zdi se mi, da je to dobro
povedal Proust: za pisanje potrebujeS 10
odstotkov navdiha in 90 odstotkov znoje-nja...- "
"2IVLJENJEINDELO
LOUISA ADAMICA"
PreSernova druzba bo v svoji redni
knjizni zbirki za leto 1983. predstavi-l- a
med drugimi naslovi tudi knjigo
dr. Franceta Adamifca: "2ivljenje in
delo Louisa Adamica" Brat naSega
slavnega pisatelja iz Amerike bo v
svoji knjigi orisal tako Louisovo
zivljensko ko pisateljsko in poli-ti6n- o
pot: adamidev rod in bratova
mlada leta, odhod v "obljubljeno
dezelo" in sre6anja z ameriSko
stvamostjo, nato postovoljca v prvi
svetovni vojni in leta gospodarske
krize, prva pisanja ("Dinamit" in
"Smeh v dzungli"), srefianja s staro
domovino, pisateljeva prizadevanja
za Jugoslavijo in sre6anje s Titom,
vse do pisanja zadnje knjige "Orel in
korenine" in do pisateljeve smrti
(Naslov za narocilo zbirke je: Preser-nov- a
druzba, Ljubljana 61000, Bor-seto- va
ul. 27).
B birka
Pri mariborskih Obzorjih je izSIa
nova pesniSka zbirka Mateja Bora
"Podoknice tiSini". Tu so zbrane
pesmi, ki so nastale po letu 1978.
Pesnik je 14. aprila praznoval svojo
zivljenjsko 70-letni- co. 0 svojih novih pesmih je Bor
povedal v "Knjizevnih listih" tudi
naslednje:
"VeCina podoknic tiSini je intim-n- a.
Take so tiste, ki govore o usodi
Cloveka v gotovo najnevarnejSi dobi
njegove zgodovine. Boriti se zoper
devalvacijo 6loveka, je tezko. Emlsi-j- a
je prevelika. £im ve6 nas je na
planetu, tern manj je vreden posa-mezni- k.
Vseeno pa, mar ne bi
moralo odkritje, da dloveku podob-ni- h
bitij, razen na Zemlji, vsaj v
sondnem sistemu ni mogoce odkri-t- i,
povefiati njegovo ceno? Vse kale,
da doslej Se ni..."
BALADA
Bil je dlovek in hodil je
skoz sebe na oni svet,
po bliznjicah v sebi hodil je
na oni svet tisode let.
In ko je nazadnje dognal, da tarn
razen smrti ni nid,
se je vrnil skoz sebe k nam
in zivel naprej kot mrlid.
In uzival je svet, da je bilo
veselje pogledati vanj,
kako je jedel in ljubil in pil
in klel in klal nod in dan.
Matej Bor
("Podoknice tiSini")
NO.ZDAJBONAJBOLJE
No, zdaj bo najbolje,
najbolje bo,
da se drug k drugemu stisnemo
in iz sebe iztisnemo
spomin na to zemljo.
Bila je nekod
in zdaj je ni ve6.
Med jo je pokondal,
hudid jo zavil v peklensko nod
in Bog ji odveze ni dal.
Matej Bor
("Podoknice tiSini")
Pierre Dupuis, francoski risar
stripov, je objavil svoj novi strip, ki
govori o osebnosti tovariSa Tita.
IzSel je pri francoski zalozbi Dargaud
v zbirki Veliki voditelji, v kateri so
bili ze pred tern objavljeni stripi
posvefieni Mao Zedongu, de Gaullu
in Leninu. Knjiga, obsega Sestdeset
strani velikega formata ima naslov
Bitka na Neretvi (La bataille de la
Neretya), vendar zgodba stripa ne
goviri Ie o veliki bitki, ampak
strnjeno prikazuje dogodke od prip-ra- v
nemSkega napada na Jugoslavijo
leta 1941 do tretjega zasedanja
Avnoja 1945. Seveda je ves 6as v
srediScu pozornosti osebnost tova-riSa
Tita. Kritiki sicer pravijo, da po
likovni plati strip ni ravno uspel.
Tako se jim napadi partizanov zdijo
kot akcije gangsterjev v dvajsetih
letih v Ameriki, posvetovanje v
drvarski votlini pa kot patetifino
zrezirana gledaliSka predstava. Se
posebej zamerijo risarju, da se je
premalo posvetil podobi tovariSa
Tita. Pred ocmi je verjetno imel vse
prevec lik igralca Richarda Burtona,
ki je igral Tita v filmu Sutjeska.