Nase Novine, January 26, 1983

              f f ; 4 4 f t it )' ell i
4 I .4 44 4 4144 4 #4w .
September 7, 1983. NASE NOVINE --13 Za slovenske bralce
вв.швввпш чиимиитииииидмди
TLETNICA TOJSTW,
V sredo 10. avgusta, je minilo
devetdeset let, ko se je rodil veliki
koroSki pisatelj Lovro Kuhar —
Prezihov Voranc. In kdo danes ne
pozna tega velikana slovenske knj-izevnosti?
Kdo ne ve za njegove
rojstne Kotlje pod UrSljo goro v
MeziSki dolini, kjer je 10. avgusta
1893 ugledal lufi sveta? Vsi ki se
zavedamo na§e slovenske kulturne
zgodovine, vemo tudi za delez
pisatelja Prezihovega Voranca, ki ga
je s svojo umetniSko besedo prispe-va- l
v slovensko kultumo zakladnico.
Prezivoh Voranc je koroSkega Clove-k-a
dvignil iz anonimnosti in mu
postavil neminljiv spomenik ne le v
slovenski knjizevnosti, ampak tudi v
evropski in celo svetovni literaturi.
Kajti danes je Prezihova literatura
prevedena v Stevilne jezike, in kada'
gre za slovensko oz. jugoslovansko
kniizevnost. je ime pripovednika
Preziha med prvimi
klasike.
To kar pri Prezihu vedno znova
обага, je njegova burna zivljenjska
pot, ki ga je vodila iz socialno
najtezjih razmer do pisatelja, politi- -
ka in borca za socialno enakoprav--
nost kmeta in delavca. Kot sin
malega najemnika je ze v ram
mtadosti spoznal in okusil zivljenje
krr.e6kih ljudi in je prehodil tezavno
pot od pase in pluga do fuzin in
strojev, pot naSega 6loveka od
ктебкеда pastirfika do delavca, od
delavca do zavednega socialista in
borca za lep§o bodo6nost. Ob tej
tezavni poti se je Prezih kot samouk
dokopal do pomembnega predstav--
nika slovenske knjizevnosti, do me- -
sta, ki ga slovensko slovstvo postav- -
Ija med prvake slovenskega pripo- -
vedniStva.
Prezihova pisateljska pot sega v
leto 1909, ko je v koroSkem listu
"Mir" objavil svojo prvo firtico pod
naslovom "V tujino". Tedaj je Prezih
bil star Sele 16 let. Njegovi veliki
prozni teksti pa so nastali po letu
1930. Najprej "Pozganica", roman iz
prevratnih dni, potem vojni roman
"Doberdob". Ko se je leta 1945 vrnil
iz kaceta ie izdal roman "Jamnica",
ki ga je napisalie leta 1941. Sledile
so izdaje 6rtic in potopisov "Od
Kotelj do Belih vod", "Borba na
tujih tleh", "Nasi mejniki" in "Solzi-ce- ".
V noveli "Samorastniki" — ki je
dala tudi skupni naslov zbirke
koroSkih povesti — je pisatelj
Prezihov Voranc mojstrsko opisal lik
Hudabivske Mete, ki je 1иб in simbol
vsega, kar se imenuje pravica do
zivljenja, za pravico do sre6e mlade-g- a
6loveka.
Ob devetdesetletnici Prezihovega
rojstva bodo potekale Stevilne prire-ditv- e,
zlasti v njegovi ozji domovini v
Kotljah in na Ravnah, pa tudi
drugod, kjer se bodo
velikegasina Когобке. IzSle pa bodo
tudi nove izdaje Prezihovih del ali
Studij o njegovi literaturi. Med
drugim bo tudi pri zalozbi Drava v
nemskem prevodu izSel roman Poz-ganica,
ki sta ga prevedla dr. Anton
Svetina in Peter Wieser, ter ponatis
ki jih je v петббј-n- o
prevedel Janko Messner.
ш$тшшшш
VORANCA
TEU
jugoslovanske
spomnililega
"Samorastnikov",
VE@A
Prezihov Voranc
Sandor We 6 res:
Etiopskega pesnika
D§ebela pesem
o belcih
Bil sem v Benetkah, hodll po Rimu,
videl New York, philadelhijsko zimo,
v Oxfordu sem in v parizu se brusfl,
mehki holandski kruh sem okusil.
Beta kot srei pri'njih moja je glava,
videl sem: tista deiela ni prava,
tarn sta novost le in 6udel pomembna,
tam je en sam Gospod: ve6na sprememba.
V pesti je blisk in Stiri prvine,
v prsih je strah, ki nikoli ne mine,
v tepih papir, srebro in zlatnina,
v sobah oblaki sivega dima.
Tam je vse stroj, nervoza in nuja,
njihova iu6 je srepa in tuja,
njihove duSe kot svinjske trebuhe
garje razjedajo, 6rvi in muhe.
Prepisnila Joze Hradil
in Kajetan Kovi6
Drzavna zalozba Slovenije in Pb-murs- ka zalozba sta izdali pred nekaj
dnevi ob sedemdesetletnici madzar-skeg- a
pesnika Sandorja We6resa
izbor njegovih pesmi v prevodu
Jozeta Hradila in kajatana KoviCa.
WeCres se je rodil 22. junija 1913 v
Szombathelyju, v svoji literarni kari-e- ri
pa je prevajal tudi PreSerna,
Murna, Ketteja, Cankarja in 2upan-бјб- а.
£g
Jozeta JavorSka novi roman z gornjim
naslovom je pravkar izSel v skupni izdaji
zalofbe Drave iz Celovca in Zalo2ni§tva
trzaSkega tiska v Trstu. S to knjigo se je
slovenska manj§ina, v skladu s kulturnim
razvojem na KoroSkem, vklju6ila v enoten
slovenski kulturni prostor. Joze JavorSek је~
doslej izdal dve pesniski zbirki. nap.i....
dvanajst dram, tri romane in petnajst knjig
izpovedne proze. Lojze Wieser je za Dravo (v
Ijubljanskem tisku) objavil ob tej priloinosti
sledece sporocilo:"W stojimo na stali§du,
da je slovenska kultura ena, kjerkoli se pad
pojavi, in da so vsi njeni zgodi, idilidni,
tragidni ali pa komidni problemi stvar nas
vseh".
V JavorSkovem najnovejSem polemiinem
romanu "Adamovo jabolko" si lahko prebe-rem- o
tudi marsikaj o slovenskem izseljeniS-tv- u.
Za рокибпјо naj zadostujejo naslednje
vrstlce:
"In zdaj pomisli Se na neke druge vrete
DRAGOCENA KNJIGA
NASI NA TUJIH TLEH
Pri Cankarjevi zalozbi v Ljubljani
je v sodelovanju s Slovensko izse-Ijens- ko matico izSIa antologija knj-izevnosti
Slovencevv Severni Ameri-k- i
z naslovom NASI NA TUJIH
TLEH.
Izbor, ureditev, uvod in opombe
so delo nekajletne sodelavke SIM v
Ljubljani mag. JERNEJE PETRlC.
Zato dajmo uvodoma besedo avto-ric- i.
"Knjiga, ki nosi morda preSirok
naslov NaSi na tujih tleh, je rezultat
ve6letnega na6rtnega prebiranja le-poslov- nih
besedil, ki so jih napisali
Slovenci v Zdruzenih drzavah Ameri-k- e
in Kanadi. UpoStevala sem
besedila, ki so izSIa samostojno v
knjizni obliki in pa vsa tista, ki so
zagledala Iu6 dneva v izseljenskih in
na§ih doma6ih 6asopisih ter revijah.
Nemalo je tudi besedil, ki niso nikoli
dozivele objave, 6eprav bi si to
zasluzila; tudi nekaj takSnih je v tej
knjigi.
Antologija je bila od vsega za6et-k- a
zamiSljena kot zbirka leposlovniK
besedil. Ob prebiranju pa se je
pokazalo, da je velikokrat tezko
potegniti mejo med leposlovnim in
neleposlovnim. To Se zlasti velja za
najstarejSe obdobje, ko pravega
leposlovja tako гекоб ni ali je
nedostopno. Zato je bil kriterij pri
izbiri najstarejSih besedil nekoliko
milejSi. UpoStevati je treba, da so ti
prvi slovenski naseljenci, ve6inoma
misijonarji, orali kultumo ledino. V
staro domovino so poSiljali pisma, v
katerih so natanko popisovali oko-Ij- e,
v katerem zivijo in delajo, tezave,
s katerimi se sre6ujejo, in podobno.
Nekaj teh pisem je bilo objavljenih
tudi v sloven§6ini in jih lahko
pojmujemo kot neke vrste potopisne
zgodbe."
Glede kakovosti besedil v рпбијо-- 6
antologij pravi Jerneja Petri6:
"Kakovost besedil seveda precej
niha; nekaj je takSnih, ki vzdrze
stroge literame kriterije, veliko pa je
tudi razmeroma роргебпеда pisanja.
Pri vsem tern pa ne smemo prezreti
velikanskega pomena, ki ga je imela
slovenska tiskana beseda na ameriS-ki- h
tleh za ohranjenje slovenstva; §e
ve6, izredno veliko besedil je bilo
napisanih z namenom pomagati
"staremu kraju", zlasti med II.
svetovno vojno in po njej. Stevilni
pesniki, pisateljim dramatiki so se
svojim delom zares prodrli med
35
-- 67
0 o
samomorilnost na Slovenskem: na izselje-niStv- o!
Kar na vsem lepem se nekdo odloii
ter zapusti rodni kraj in domovino pa gre 's
trebuhom za kruhom', kakor svinjsko pove
naSe narodno reklo. Za kakSnim kruhom? Ce
bi vseh tistih sto in sto tiso£ Slovencev
ostalo doma in boljSe obdelovalo zemljo ali
se z veCj'im uspehom lotilo obrti in
industrije, bi bila naSa dezela cvetoCa
domovina izredne bogatije. Zakaj ne hodijo v
zdomstvo Avstrijci? In Svicarji? In Belgijci?
In Holandci? Saj nimajo nii toliko vec
naravnih bogastev kakor mi ali pa imajo
nekaterih celo manj. Ali je пабеда zdomstva
kriva stara slovenska bolezen, ki se imenuje
hrepenenje? Ali какбеп hujSi strup? Ali ni
nase zdomstvo ena najhuj§ih sramot, kar jih
je doiivela naSa revolucija? Namesto ustvar-jalnos- ti
v domovini, kar je bil cilj revolucije,
smo zapadli v vsesploSno pozYenost..."
Knjiga je bralcem na razpolago v Sloveniji,
v Trstu in Celovcu.
slovenske mnozice v Ameriki prav
zaradi preprostosti in neposrednosti
svoje umetnosti in jih v Ameriki
danes pozna malone vsak rojak."
Kako je glede dvojezi6nosti slo-venske
knjizevnosti v Ameriki?
"Slovenska knjizevnost onstran
oceana je ze zgodaj za6ela postajati
dvojezifcna in danes se Stevilo
objavljenega leposlovja nagiba v
prid angleSfcini. Besedila te vrste,
vklju6enavantologijo, so prevedena
v sloven§6ino in pri nas doslej niso
bila objavljena."
Brzkone ste imeli ob tej antologiji
veliko pripravljalnega dela?
"Pregledanojebilovsegradivo, ki
je dostopno na Slovenskem: roko-pis- i,
tipkopisi, 6asopisi, revije in
knjige, ko so shranjene v arhivu.
Slovenske izseljenske matice, Na-rod- ne
i univerzitetne knjiznice, Slo-vans- ke
knjiznice, knjiznice german-skeg- a
odelka, filozofske fakultete v
Ljubljani; deloma pa je Dlio uposte-van- o
tudi gradivo Immigration His-tory
Research Centra iz St. Paula,
Minnesota, in nekaterih posamez- -
nikov."
Antologija NaSi na tujih tleh ima
ve6 poglavij. V prvem z naslovom
Zdruzene drzave Amerike sta zdruze- -
ni podpoglaviji z naslovoma Prvi
literarni poskusi in Obdobje mnozi6- -
nega priseljevanja. Drugo poglavje.
nosi ime Kanada, potom. se vrstijo
poglavja z naslovi Neznani in neu- -
gotovljeni pisci. Kratek pregled
knjizevnosti ameriSkih Slovencev,
Biografski in bibliografski podatki o
avtorjih, knjigo pa sklene pregled
slovenske knjizevnosti v Kanadi s
kratkim povzetkom ameriSkih in
kanadskih avtorjev v angleS6ini.
"Vsega skupaj je v antologiji. 46
imen in nekaj neimenovanih oziroma
neznanih piscev, okoli 50, skratka,
pravi Jerneja PetriS." "Rose Mary
Prosen in John Modic sta seveda
naSIa svoje mesto v antologiji, saj
po mojem mnenju predstavljata tre-nut- no
vrh ameriSko-slovenske- ga le-poslovja.
In potem je tu seveda
Kanada, kjer je vsekakor treba
omeniti prijetno svezino mladih,
angleSko piSofiih ustvarjalcev, ka-krs- na
sta npr. Danica Dolenc in
Tomlozar.
Zal pa moram re6i, da sem imela
ravno pri izbiranju najnovejSih lepo-slovn- ih
besedil tudi najvefi tezav.
Mladi патгеб objavljajo po vseh
mogo6ih revijah in 6asopisih, ki
meni seveda niso bili dostopni.
Najbrz bi bilo тодобе v antologi-j- o
uvrstiti §e kogja, a bo zal
zapostavljen. Ob tern mi je priSel na
misel primer EdwiriS Primosicha,
mladega clevelandskega medicin-ca- ,
ki je tragRino копба! v prometni
nesre6i in o katerem pise Vatroslav
Grill v svoji knjigi Med dvema
svetovoma. Zaman sem si prizade-val- a,
da bi dobila kakSno njegovo
besedilo, kajti revija, v katero je
pisal, je danes redkost..."
Na tiskovni konferenci, na katero
stavabili druzno Cankarjeva zalozba
in Slovenska izseljenska matica, je
bilo med 6asnikarji veliko zanimanja
za pri6ujoco knjigo, prvi knjigotrSki
podatki na Slovenskem pa izpri6uje-jo- ,
da je veliko tistih, ki so segli po
antologiji, tej dobrodoSli in drago-ce- ni
knjigi z literarnimi podatki
Slovencev, ki so ustvarjali ali §e
ustvarjajo na tleh oddaljene Severne
Amerike.
("Rodna gruga", Ljubljana)