Nase Novine, May 16, 1985

              Pod roko - se
1 n.imdasclcga novcmbia l.i
III se e ll.l polll .ISI k.lllllk.l
pi i nomu doga.ii.i IrkI.i du
in. i link-se- t leliicinii kiiu'iti
1lil40U Potkoll.lkll C sh Л1
1СЛ11С koillC 1 12 1 . 1 h 1
i [oko 111
mil o podlaktu skoi.ti pcipnl
noma meekal in konuio null
odreal Cclih -- ll iiiiiiut м.' c
Miluoi hrabio botil s siini'in. ki
C llotl'1 Hied .llC potCgllltl i ii. I
nieg.i liiK'l pa i" Mem kliib
lopolll sll(i.l 111 se !l.lklu[.l inu
C Uspelo blldlll poomoM
Os.lllllCIlC Cllskc 11.1 M)sedlll lll
i in l.i c hitio ugolovil.t. k.i se
doga.t kci in ii. il.i stro.i usl.ni
ll. C stckl.l .ls po likll
I'oiihk ]c hil.i so prasoc.isii.i
da I e smchl.ic pnpoediic
pogunini kmct' Na trenuike sem
e cut il . koi da bodo kolesa
magala in me potegnila rioter
Na)hulsc e bilo kci me e leklo
na glao Kcr nisem mogel i-t- rgati
roke i elenega objema,
sem ugotoil. da o moram
movati, da o stroj gloda. in
pail, da ne agrabi niti a
centimeler isje Stroj ]e tako
celih 20 tninut pocasi rezal roko
nad apest)em. hkrati pa glodal
tkio nadlaktu
ROKA POD PAZDUIIO
V bolnismci Virovitici so se
slovenslze fc r a 1 c g
mikroskopom prisili Pacient odlicoo pocots
luini.vloiii.i mlliKih, Лл пнм. i
р.чк ueik s I iul)l.iuo iieh
in.ill if hi I lam in koi piavi ill
(lodina. so se takoi K t ill open
siie V isli eCci so odtcano io
ko pies.ulili n.i podohnc ?ile pod
paJulio, da se ie napiej
preliianievala ..Opemali mho
ei.ipah." nam e pou'dal dr
Maiko Ciodina ..Naipiei mho
lemelpio ousiih roko, ki je bi la
od jpestia do prsiov tela Nalo
mho o pnsili pod pi sni kos Io
)c bila odlidia ideja, sai smo ji s
I em auokmli kiuii obiok na
MARKO GOD INA: vodja
mikrokirurfke ekipc
vvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvv
IN PONOS
Andrej Marine, predsednik odbora za pro-slav- o
planiskega jubileja:
"Sama po sebi Planica ni ena od stvari
zivljenjskega pomena, vendar ima v nasem
zivljenju pomembno mesto, tako pomem-bno- ,
tako polno pomenov, da je ze simbol in
ponos. Je nekaj tistega, kar nas je afirmi-ral- o
v svetu — po stevilu majhen narod —
ki lahko pokaze nekaj izvirnega, cemur po
nasi zaslugi daje veljavo tudi svet. V skri-te- m
zakotju zna vzkliti ideja, ki planja tako,
da obraste svet in ga priklene k sebi..."
"Sieer pajezgodbao Planici zgodba oclo-vek- u. 0 mnogih ljudeh. 0 njihovem po-gum- u
in strahu. 0 njihovem hrepenenju in
volji, o trmi in potrpezljivosti, o natancnih
racunih in sanjskih vizijah. V tej zgodbi si
podajajo roke letalei, rekorderji in teptaci,
projektanti, prometniki, merilci in trenerji
— in vsakdo od nas, ki vsako leto prihajamo
pod Planico praznovati..."
+
"Planica ima mnoge junake in tudi ze le-gen- de:
Bloudka, Kerstajna. Janez Poldo. V
njej smo bili navduseni, razocarani, ozar-je- ni
od sonca, mokri in premrazeni, pa ven-dar
se k njej vracamo razlicne generacije
eelega pol stoletja..."
Iz marcne slcvilke "Hodne tfriidv" volja
pnporociti braleem razpravo Poloncv Ce-sar
7. naslovom "Izselitev kot zelja jo na-predk- u" ('To in ono o i.seljevanju Sloven-cev
v Amenko') in s statisticnimi podatki
ameriskega geografa jugoslavenskega po-rek- la Branka Mitka Colakovica (Razlogi za
tzseljavanje. Leta, ko je bilo useljavanje
iz po.samenih evropskih dr.av najvecje,
Starostna struktura nekaterih izseljen-ski- h skupm, Spol jugoslovanskih izseljen-ce- (
Kaziskovalka poudarja trditev, da so
se l. Slovenije r.seljevali prcdvsem Iju-dj- e,
ki so bill na visku svojih delovnih spo-solinosl- i,
sicer pa je v njenem besedilu
kopica odgovorov na ra.na vprasanja, ki
si jili veckrat astavljamo Kazprava se bo
nadaljevala v pnbodnji stevilki
+ +
.Jugoslavij.-- i bo do leta 198 pripravihi
nov srnuni naravmb in kuUurnih bofa
stow ki bodo uvrscena naseznam svetovne
dedi.scine UNKSH) Sicer pa je bilo go-vo- ra tudi o tern, da starega seznama ne bi
kazalo siriti, vsaj dokler ne bi proucili,
kako poskrbeti za bogastva, ze uvr.scena
na seznani
W4w
ill тли
T J
lasiiKin lelesn I'oiem smo se Io
till poskodhe Odstianili smo
miii s krna in ga pusiili
odpilega, da so se rane ignoilc
in ousiile Opei.uiia e tiaiala
sesi hi C e () dm je bilo se
n.ued a drugo орсмсцо lokial
smo delali ekipah sani
sem s pi o ekipo opeiainno
odsiiainl loko lpod padulic,
diugi del ekipe di Jane0111
liaieem pa e pnpiavil piostor a
pntidilev Hike iu pwno mesto
Opciauja ic naiala osein in. m
da i e lahko agotmim, da ho s
paucntom se redu."
I udi sarin smo se prepricali,
da lilivoj e skusa
upogibau m celo uporahliaii Di
Ciodina nam je povedal, da se
mikrokiriirgi spopadajo s
podnbnimi operacijami skoiaj
vsakodneMio in da osebno steie
nekatere druge pnmere se a
ecji doseek. „Vendar smo
ugotovili, da Milisoj nc bi bil
pnscl k nam po pomoc, ce ne bi
bill casniki pisali o uspehu
operaeije nog pn malem Duskn,
ki se danes ze smuca. ?5e vedno je
namrec tako, da uspeh
verjamejo kirurgi po bolnisnieah
kot pacienti sami, ato se ргечес
podobnih pnmerov po nepotreb-ne- m
slabo konca."
Naj se povemo, da se pn
ljubljanski mikrokirurski ekipi
Skupscina mariborske delovne organi-zacij- e
Zalozba Obzorja je sporocila javno-sti- ,
da Kocbekov zbornik tudi v letu 1985
nc bo izsel, kcr vsebina uvodnega eseja
i7iZS2S2SZ5S52S2S2S2S2SHS2SZ5HSH52S252SE5HSH52S2S?5E
ш
Ernesto Cardenal in Janko Messncr
нашбаамдтамајјјшава
111 a
ikio
cbeh
ioko
reje
ШШШШШШ
тШШШШш
"Vecer", Manbor
8 Ш ш llQil iw&Oll
.s
treiuiino iisposabliaio knuigi
seu.i seia i SkandinaMje,
aliodne NciiKiie. liable.
muike in Indiie I spell ie eki
jv di dodiiia skiomno uilaga
lakole ,.1'otiehna sta talno
deuisiMi in utcceiia, stiokovno
odliino podko.ma skupina
kimijim " I kipa mikioknuigos
dela v sedanp sestai e nekaj
lei niej so poleg Marka (iodi-ne
m lanea bajia se oian
Aiikv, I gon Idei. Hoidar
1'ieeli, Milenko Kersmc, Маца
oIiik m Ales Hrecelj
Dragila Manlreda
I'osebnost lega posega je bi-l- a
ulcji in ne v tchmcni izsed-bi,- ..
je poedal dr Marko (o-dm- a
Namrec v tern, da smo
del amputiranega telcsa ohia-ml- i
na clou'kovem lastncm
krvnem obtoku. da smo ga poz-nej- e
lahko pnsili naaj.
Iloko so morali umeino po-dalsa-ti.
сечаг pn drugih podo-bnih
presaditvah nc deiajo De-le
artcrij m ven so vzeh ц pa-cicnto-ve
noge, zivce in tetive
prav tako, кого s .tegna, kosti
pa so premostili s kovinskimi
ploscicami in vijaki
Dr Godinaje tudi agotovil,
da bo . roko vse v redu Pa-cie- nt
jo e deloma cuti. kar po-men- i.
da roka ze una 50-odsiot-- no
funkcijo. Milivoj Potkonjak
jo tudi ze upogiba
"Delo", Ljubljana
"Krivda in greh" Spomenke Hribar "ni v
konceptu uredniske politike in idejne za-sno- ve
zalozbe ter je zunaj meril zgodovin-sk- e
neoporecnosti".
' ,'"
jenje, je svoje sile.
Od 1947 do bil odbora SNPJ in
dolga leta S svojim in
Nicaragua libre
( ungch ohvnozclcm
ki wis jc d,iki dunfil.i
o dcklcl.i ponosn.i
in .jife rcsm
las'; tcmmtpolti ohr.ii
ачс kikor ogc iVi
i.ise oci
s.m.ivc in hudnc hkr.iti
s Cinim l.inim Icskoin
in nmdnkiivo bclino
wis isoki Crm fcxlji n.i stouli.tjc
skrhno Л1слии
polosW-- m .i nuindgovski ulk.inski pr.ih
ki gd rtmfi clcr s I'.ialik.i
v.rs'a plesocj hoj.i
s4snjcn.i v voj.isko cvrst kor.ik
v.isV brnstrclkc
ob .iih gibdnih bokih
in wis"; pisti n.i pclclmn
k.iko v.is ubCuduicm
kiki r.n ob]cl
w.ikcg.t 'osc'c
;.') vse skupjj
ki sfc Nicmigiu libic
in n.i v.iij prsii
ujvknl
svoo onchwglo jco
n.ui k.ipit.tlom sve.i
vas'mi iv nii wvmSmkom
i) .mgcli olivnoclcm
k.iki) mc skrbi l,i v.is socuhzem
ki g.i Ijubitc gorcte
t.i drobn.i imwgovn s.idik.i
ki pug.tnia svojc koremmec v nubcljena tin
brcz devjj
kako mc boh
t.i moja ljubczen do Nikaragw
JANKO MESSNER
Z obiska Janka
Messnerja v Nikaragvi
lovenski knjizevnik iz Celovca Janko Mes- -
bner se je od 5. januarja do 5. februana
'letos v okviru avstriiske solidarnostne bri
gade mudil v Nikaragvi. Bngada je stalna, njeni
clani se deiajo pa na razlicnih tere-ni- h
(obnova poru§enih nasclij, ponioi pri zetvi
kave itd.). Messner je sicer odpotoval v Nikara-gv- o
v okviru te brigade, toda mesec dni je prebil v
Managvi, med najrevnejSimi sloji in
se, kot je rekel, seznanjal s sedanjim polozaj'em
in zivljenjem v mestu.
njegovega potovanja je bil раб ob dru-ge- m
§e specificen: nikaragovskemu ministru za
kulturo, duhovniku in znamenitemu pesniku Er-nes- tu Cardenalu je izrotil 3 700 dolarjev, ki so
jih zbrali koroski Slovenci v Avstriji kot pomoc
Nikaragvi. Cardenal ga je sprejel, Messner pa je
imel z njim intervju, ki bo izsel v enem izmed
slovenskih koroSkih glasil. Prav tako se je seJel z
ministrom za §olstvo, bratom Ernesta Cardenala - Fernandom Cardenalom (ta je prav tako du-hovni-k),
ki imu velike zasluge za to, da so v
Nikaragvi v kratkem ca'su opismenili milijon
ljudi.
Sicer pa je Messner v Nikaragvi napisal cikel
pesmi z naslovom Nicaragua libre. Obsega pet
pesmi, ki so ze prevedene v SpanScino in bodo te
dm lzSle v Managvi. Prva iz tega cikla je zdaj
pred bralci Knjizevnih listov.
Povedati je Se treba, da se je bil Ernesto Carde-nal
- kot je rekel Messner - solidarnostnega
dejanja koroSkih Slovencev zelo razveselil. Z
omenjeno vsoto bodo v Managvi izdali tri zvezke
ljudske poezije, ugank, pripovedk idr. Na ustrez-ne- m
mestu v zvezkih bodo napisali, da so njihov
natis omogocili Slovenci v Avstriji. - Kolikor je
znano, je Janko Messner prvi slovenski knjizev-nik,
ki je obiska! revolucionarno Nikaragvo in je,
zlasti pa Sc bo - kot obljublja - o njej pisal
JOZE HORVAT
LOUIS KAFERLE
1900-198- 6 "Prosvotn „
, Cikago
CLEVELAND - Dne 12. februarja se je po dolgi in mudni menitim delom povzdignil slovensko umetnost in litera-bolez- ni
za vselej poslovil iz nase srede znani Louis turo. Kot vnet zgodovinar dosledno zbiral narodno
zaveden Slovenec in eden izmed dolgoletnih stebrov dedis&no v befsedi in sliki. Bil je ziv leksikon za in
tukajnjega drustvenega in kulturnega zivljenja. ' druStvena dogajanja v prostoru in dasu.
Organiziral je Rodil se je 14. maja 1900 v Mirni na Dolenjskem, odkoder je karjevo ustanovosltoevregnlsaksoilosoMloa, jmskliadgilnass.kiOpbevski zbor, Can- - 50-letni- ci njego-prise- l
se mlad v Kot mnogi njegovi vrstniki tiste vega zasluznega delovanja ga je dru$'tvo it. 142 SNPJ podas-dob- e
je- - tudi on okusil vso tezo rudarskega zivljenja. Zatem tilo leta 1975 na slavnostnem banketu v Slovenskem domu na
se je presehl v Cleveland, kjer je 40 let delal kot orodjar pri Holmes ave.
ег ос1У- - s svojim nesebidnim in plemenitom delom se je pokojni
K Jednoti je pristopil ze leta 1920, k drustvu 363, Pierce, Louis zapisal z zlatimi crkami v agodovino ne samo cleve-W- .
Va. Zatem je bil vse do zadnjega dan drugtva st. 142 landskih, temvec tudi ameriskih Slovencev. Cast njegovemu
SNPJ. ie zgodaj se je vkljucil v drustveno in kulturno zivl- - delu in spominu.
kateremu posvetil vse
leta 1966 je dan glavnega
drustveni odbornik. zasluznim ple- -
вшш8В1Мшамиевшимшвш111
veste
dCcsiw
izmenjujejo,
prebivalstva
Namen
je
Kaferte, je
kulturna
Amenko.
st.
Iskreno sozalje izrekamo zeni Mary, hderki Delores Dobi-da- ,
zetu Gilbertu, vnuku Michaelu, sorodnikom in stevilnim
prijateljem, med katerimi bo ostala boleca vrzel'.