Nase Novine, February 21, 1985

              SWETO ¥ I
Pokojnega Franca Susnika (1898-198- 0)
smo poznali kot zglednega Slo-ven- ca
in rodoljuba, borca za pravicc
slovenske Koroskc, vzgojitelja, do-brotni-ka.
(V osnovno solo je hodil v
prevaljsko "berkovsko solo", tam so
"bogi" zvezke dobili zastonji.) Nje-go- v
prcdvojni Pregled svetovne knji-zevnosti
(iz leta 1936) je tudi bil med
knjigami, ki so mi v casu nacisticnc
okupacije in partizanskcga boja za svo-bod- o
pomagale prcbiti najhujse. Ta
njegova knjiga mi je odpirala okno v
kulturni svct in me stiri leta — sredi
najhujsega barbarstva — opozarjala na
trdozivost in neumrljivost resnice, do-bro- te
in pravicnosti.
Tiste dni smo se komaj izvalili i.
osnovnosolskih klopi in okusili prva
leta gimnazije, pa so nas strasni vojni
dogodki ucili zelo naglo in, rekel bi,
tudi zelo temeljito. Spregledali in dozo-re- li
smo kar cez noc. Bil je to cas, ko
so nas — tik pred vdorom hitlerjanskih
skornjev — vznemirjale knjige kot Dic-kenso- va
Povest o dveh mestih, potem
se Lavrinove in Vidmarjeve razprave
o duhovnih velikanih 19. in 20. stole-tj- a,
pa Berdjajev, Rasputin..., ceprav
smo istocasno (in najveckrat pod odejo
v postelji, z zepno svetilko v roki) odp-rti- h
oci hlastali po straneh Karla Maya
in po zgodbah o Volku spokorniku in
drugih, se bolj £udnih dogodbah iz kre-sni- h
noci Ksaverja Meska, da ne ome-ni- m
se bolj otroskega ctiva, s katerim
smo se prav tako Se vedno pogovarjali;
to pa pri dvanajst — ali trinajst — let-nik- ih
ni bilo nic cudnega. Ob vsem tem
se nam je zdelo kar samoumevno, ce
smo sledili svojim starejsim vrstnikom,
sosolcem in sosedom, tovarisem v igri,
in se po soli vadili v sokolski telovad-ni- ci
v streljanju s pusko in s pistolo.
Kar v zraku, ki smo ga vdihavali tiste
zadnje mesece pred aprilom 1941, je
bilo, da bomo mimo knjig tudi nekaj
takega potrebovali za prezivetje kot
trdni Slovenci...
S prvimi dnevi vojne v mojem rojst-ne- m
mestu so se vse nase knjige prese-lil- e
v kletno drvarnico, kjer so bile
skrbno skrite pred ocmi vsiljivcev v
crnih uniformah. Mednje so prisle tudi
nove, v zacetku skoraj vsak dan, poz-nej- e
pa tudi se vsaj enkrat ali dvakrat
v letu. Nekaj sem jih dobil v poslovilni
dar od svojih dobrih sosolcev, ki so ze
vedeli da bodo v nekaj dneh izseljeni,
Knjiga dr. Franca Susnika "Poglavja
iz svetovne knjizevnosti" vsebuje nekaj
tisoc naslovov in vsebinskih posnetkov
najlepSih del z vseh strani sveta, v prvi
vrsti iz Evrope in ZDA. Med temi deli bo
vsakdo nasel leposlovni naslov, ki si ga
ze dolgo zeli spoznati. Susnikovo pisanje
je poljudno, saj je namenjeno predvsem
studirajoci mladini inodraslim knjiznim
odjemalcem iz najSirih kulturnih slojev.
Knjizne predtstavitve odlikuje lepa in
poeticno ubrana slovenscina. Obposame-zni- h
delih, romanih, pesnitvah, novelah,
gledaliskih igrah, so zivljenjepisi pesni-ko- v
in pisateljev, skupaj s pronicljivimi
orisi njihovega casa. Na to zbirko najlep-Seg- a
iz svetovne knjizevnosti velja opozo-rit- i
tudi nase bralce v svetu, ki jim slo-venske
knjiznice s knjiznicarskimi sve-toval- ci niso vedno v blizini.
Vsako slovensko knjigo — izvirno ali
prevodno — si lahko narocite na naslovu:
Drzavna zaloiba Slovenije, Foreign De-partment,
61001 Ljubljana, P.O. Box 50,
Yugoslavia. Samo sporodite svoje zelje — racun in knjige bodo sledilc v najkraj-se- m casu.
siove:rask:G
VNA KNJIZEVNOST LEPI
FRANCA USNIKA
medtem o smo mi drugi se cakali. To
so bile predvsem miniaturne izdaje Pre-sern- a,
Gregorcica, Jenka, Murna, Ket-tej- a,
Cankarja. Na ducat edrugih slo-vensk- ih
knjig sem dobil pri vinicarjih
pod Pohorjem; Nemci so jim bili zau-kazal- i,
da morajo knjiznice svojih po-begl- ih
gospodarjev pozgati, pa se neka-tcr- i
tega je niso drzali...
L. 4 4_ШбЖ:Ј 1
7 i
"In na spocetku vsega, kar je cloveski duh
zasnoval in ustvaril, je bila pesniSka vizi-ja..- ."
— Dr. Franc Susnik
In potem mi je nekega kislega voj-ne- ga
dne nekdo porinil v roko Susni-kovo
knjigo. Prinesel mi jo je v mestni
park, na varen teren, kjer smo se lahko
glasno pogovarjali med seboj v svoji
materinscini — in vsa je bila zakrita s
casniskim papirjem klislinskega Stajer-skeg- a
gospodarja. Rekel mi je, da ima
doma skritih se vec izvodov, ker je pac
avtorjev sorodnik!
Knjiga me je sprva pritegnila zaradi
svojih lepih in zanimivih ilustracij. Pr-v- ic
sem videl umetnisko ali celo foto-grafs- ko
podobo nekaterih najznameni-tejsi- h
moz peresa. A kaj kmalu sem se
lotil tudi besedila: zivljenjepisov in
kratkih vsebin knjig vseh narodov sve-ta.
Spoznal sem, da Slovenci v svojem
boju za narodni obstanek nismo sami.
Pridno sem hodil v klet po slovenske
knjige in ob vecerih v miru vlekel v
svoja notranja usesa Askerceve sloven-ske
legende, staro pravdo in junaske
pesmi balkanskih borcev savzvobodo;
Hristo Botev je postal zame Crtomirov
brat, v nasih upornih tlacanih sem gle-d- al
svoje neposredne vzornike. Zlate
knjige so mi bile v tistem casu stari
letniki Ljubljanskih zvonov, skupaj s
Finzgarjevim romanom Pod svobod-ni- m
soncem. S Susnikovo dobrotnopo-mocj- o
pa sem kmalu odkril se svobodo-miselno- st
Shelleya, Byrona, Hugoja
(njegovega Andreja Cheniera in Ma-rion
Delorme!), Goethejevega Egmon-ta- ,
in velike Slovane, a katerih sem v
Soli dotle_[ komaj kaj slisal: Tolstoja,
Puskina, Capka, Turgenjeva, Griboje-dov- a,
Gorkega. In ko sem se prebil do
njegovih zapisov o Shakespearu, sem
si rekel, da je bardov "svet iz tira"
tudi moj, in da je njegova "danska je-ca- "
tudi jeca slovenska!
Tako mi je Susnikov prirocnik po-mag- al
razumeti §irni svet in ljudi, za
katere si takrat nisem mogel misliti, da
jih bom sploh kdaj se ziv v resnici videl
in spoznal od blizu. Knjiga me je pol-nil- a
s toleranco in clovecnostjo, ki so
jim bila hitlerjanska gesla in zla dejanja
tako zelo zoprna. Odpirala mi je pot v
svetovno zgodovino cloveskega duha,
s tem pa prav tako v slovenski kulturni
svet, v slovenskega£loveka, slovensko
zgodovino. Sredi vojne sem tudi zaradi
te knjige kot Slovenec-post- al drzavljan
W~9JL сдХС — ►
sveta.
Da, toliksno moc je imela takrat tudi
ta slovenska knjiga, napisana z odprtim
srcem in nezno, cuteco duso krscan-skeg- a
socialista. Saj — tudi nasa do-ma- ca
knjiga se je v letih vojna groze
borila z nami; kazala nam je pot k
zmagi in svobodi, vlivala nam je moc,
da smo lahko vzdrzali kot trdni Slo-venci
in uporniki. Govorila nam je o
svobodnem svetu onstran vojn, o ziv-ljen- ju
brez nadutih tujcev, za katercga
se je vredno boriti.
Ti in taki spomini so me zajeli, ko
sem zdaj zalistal po Susnikovi scdanji
izdaji z naslovom "Poglavjn iz sve-tovne
knjizevnosti". (Zalozba Obzorja
1 984). Knjiga je ostala zal samo torzo,
ker je nas vrli rojak ni utegnil dokonca-ti- .
Sincer se je pa mogoce strinjati z
zaloznico, ki pravi na scitnem ovitku,
da morda taksne knjige za nas danasnji
cas ena sama oseba tako vec ne zmore,
to pa zaradi velikih razseznosti novih
knjizevnosti v Afriki, Juzni Ameriki in
se kje drugje. Razen tega so "strokov-njaki- "
doma knjigi brz ocitali nepre-gledno- st
in odsotnost seznama avtor-ski- h
imen in del. A bo po mojem kljub
temu opravila svoje veliko poslanstvo.
Posebno med mladino in med tistimi
odraslimi bralci, ki si zelijo sami poi-ska- ti
literarno delo za svoj okus in svoje
kulturno razpolozenje. Tudi "Pregled
svetovne knjizevnosti" iz predvojnih
let je bil namenjen sploSnemu bralcu
in ne morda literarnim zgodovinarjem.
Zadnji so vedno imeli (in se imajo) na
razpolago obsirne in prav temeljite
nemske, francoske, angleske prirocni-k- e
oz. leksikone, le da jim je povecini
manjkalo (in jim se vedno manjka) Su-sniko- ve
besedne topline in razlagalne
sirine.
Sedanja Poglavja sledijo v tem smi-sl- u
obliki prvega uspesnega poskusa in
bodo zatorej dobrodosla vsakomur, ki
hoce kaj vec vedeti o prevodni knjizev-nosti
s knjizne police. Mislim si lahko,
da bo knjiga veliko vredna povprecne-m- u
Slovencu v svetu, ki se bere lepo-slovj- e.
Za nas je ta pregled knjizevnih
zakladov sveta se posebno prirocen in
potreben, ker smo ze za cetrt stoletja
ali vec za kulturnimi dogodki v Evropi
— naglemu razvoju slovenske prevod-n- e
knjizevnosti pa sploh ne moremo
vec slediti.
V tej novi SuSnikovi knjigi so skrb-no
zbrani podatki iz zadnjega stoletja
in iz sodobnosti za ukrajinsko, beloru-sk- o,
poljsko, cesko, slova§ko, luzisko-srbsk- o,
bolgarsko, anglesko-amerikan-sk- o,
nemsko, francosko, italijansko, in
albansko (skipetarsko) knjizevnost.
Nazalost so docela odsotna poglavja 0
ruskih, angleskih, spanskih, skandi-navski- h,
baltiskih... avtorjih — in se-ve- da
afriskih in juznoameriskih.
Azija je zastopana z Indijci, Kitajci
in Japonci. V istem prvem delu knjige
so potem se zaokrozena (verjetno tudi
dokoncno izdelana) poglavja o Egipca-ni- h
in Babiloncih, Judih, Grkih, Rim-ljani- h,
Svetem pismu, cerkvenih oce-ti- h,
barbarih, menihih, mohamedan-cih- ,
Arabcih, Perzanih, Turkih, vite-zi- h;
ta del sklepa nedopisana belez-k- a
o Danteju in njegovi Bozanski ko-medi- ji.
Knjiga ima vsega skupaj 308 strani
in ji je na koncu pridana bibliografija
Susnikovih spisov, to pa je delo Marije
Suhodolcan. Format je (zal) nepriro-cen- ,
saj posnema nepriljubljeno veli- -
KARELCAPEK: "MATKA"
"...ekspresionisticna drama 0 vojski in
revoluciji, napisana kratko pred tem,
preden so vdrle Hitlerjeve cete: Mati je
izgubila moza, nekje na fronti je padel;
izgubila je sinove: zdravnika je pobrala
mrzlica v kolonijah, letalec se je ubil,
mrtvi so zivi na odru, zunaj pokajo streli,
drzavljanska vojna ji vzame se dva; tedaj
vdre sovraznih v dezelo, bombardira in
rusi, groza, enega edinega se ima mati,
zvocniki klicejo, trkajo na cast, na na-rodn- o
zavest, na cut patrioticne dolzno-sti- ,
sin hoce, mati ga ne da, etrski valovi
prinasajo zadnje pozdrave s tonece solske
ladje, stiristo mladih se utaplja, mesto
gori, mati ga ne da; toda tam v vasi so
zbombardirali solo, otroke pobijajo —
otroke ? se zgrozi mati, otroke? In sname
s stane pusko mrtvega vrata in jo da zad-njem- u
sinu: Pojdi!..."
Dr. Franc SUsNIK
O "BELEM JOPICU"
HERMANA MELLVILLA
"... — in Zemlja je tudi taka ladja, in
nam, ljudstvu, se godi marsikaka krivica;
najhuje pa je to, da jih po neumnosti eden
drugemu delamo, odresil pa nas nihce ne
bo, ce se sami ne bomo..."
Dr. Franc Susnik
O VOJNAH
"Toda, joj, kdo ve rimo na hropez pre-streljen- ih pljuc, stopico za lajez mitra-Ijezo- v,
besedo za onemeli krik mrtvih
konjskih oci, ki je neba odsev v njih uga-snil..- ."
Dr. Franc Susnik
kost solske knjige.
Susnikove predstavitve posameznih
avtorjev in njihovih del so zlozene v
lepem, pesnisko obarvanem slogu, ki
je zvecine prav mocno oseben in pone-ko- d
celo angaziran, kar naj tukaj pome-n- i,
da preveva tekst zavidljiv zanos li-terar-nega
poznavalca, ki se kar mimo-gred- e
seli v bralcevo zavest. Susnik
nas tudi v tej svoji knjigi o knjigah nav-du- si
za marsikatero knjizno stvaritev,
ki je doslej mogoce se nismo poznali
niti po imenu. Ce pa je s tem tako, bo
v rokah sprejemljivega ljubiteija lepe
besede obrodila zlahten sad. Svojemu
novemu lastniku utegne postati drago-cen- a
in potrebna, tudi v najbolj vdakda-nje- m,
prakticnem pomenu, kot se je
meni priljubila in mi priskocila na po-m- oc
Sunikova prva knjiga.
Pogresam zgovorne ilustracije iz
predvojne izdaje. Pogresam tudi vse ti-ste
Susnikove vplivne komentarje, ki
so me nekoc navdusili za Cervantesa,
Calderona de la Barco, Ibsena, Sterna,
Voltaira, Hugoja, Bloka, Whitmana,
Heineja, Leopardija... Vsega tega in
se vec v teh izbranih poglavjih ni. Le
zakaj ni zaloznica ponatisnila se teh
delov iz prejsnje izdaje in jim dodala
pripombo, 5e§ da so iz leta 1936? Za
Slovence je to edinstvena knjiga, ker
pac nimamo druge za to podrocje —
in takle poseg bi bil torej vec kot samo
umesten. Dr. Franc Susnik je bil menda
res edini pri nas, ki je mislil na tovrstno
knjigo za naso mladino in za najsirsi
krog knjiznih odjemalcev. Zato mu bo
tudi ta njegov prikaz leposlovnega
"cvetja iz tujih logov", cetudi nedo-konca- n,
v trajno posmrtno slavo.
Na drugem mestu sledi nekaj prime-ro- v
Susnikovega sloga iz te njegove
zadnje knjige. Ti odlomki naj opozorijo
na njegovo iskrivo pripovednisko spo-sobno- st
in njegov odlicni posluh za naj-bolj
skrite odtenke zgodovinskih casov
in ljudstev in posameznikov. Pokazejo
naj tudi na sugestivno moc njegovih
razlag.
Ivan DOLENC
(Kanada)