Nase Novine, February 07, 1985

              Za V " " " !
M
! " r ' 4 T' V i Ц~1"ЦГ 'W"U"II"U U У Ц1 H Г~1~ТГ~ТГ,"1Г"Т""И" 111 " " ' 'II II II J' II ' U " II T" I '1" T""IT— TM T' '" """- - '' ' II'" ' ' ' — 1
' J j g--ц p If Ц IM 1J 1JW III III 1Ш Ц 'II ' f f Л fcdfcrffcrtfcfc A .. Љ Љ .ЈО.... .A....A..A, A. A fc.AA A A. A. A. A. A .A. A A. A A A A. A A A rffc Ш, AAAAAAAAAAAAJtAAAA A . - -- - Ј . . л m g m
Nastop Jugoslovanskega narodnega
baleta iz Beograda v Massey Hall, na dan
4. novembra, je bil umetnisko razgiban
dogodek prve vrste. Custveno nam je bil
vzpodbuden in velika opora za nase na-daljn- je
vztrajanje v svetu. Narodni glas-beni- ki
plesaci in pevc iz nase stare do-movi- ne
so nas dobesedno prevzeli takoj
s prvim nastopom, njihova predstavitev
narodne umetnosti od Slovenije do Make-donij- e
in od Srbije do Dalmacije pa nas
ni samo navdusevala, marvec nas je pol-nil- a
s ponosom pripadnosti vse tja do po-sledn- je
tocke — in se cez, saj so nastopa-joc- i
morali odgovoriti na glasne ovacije
obcinstva s ponovitvijo svojega zakljuc-neg- a
glasbenega, plesnega in gledali-skeg- a
"showa".
Kaksna baletna preciznost, kaksna mu-zikal- na
udarnost, kaksna rezijska in sce-nografs- ka
lepota, kaksni zmogljivi soli-st- i,
smo si rekli in ploskali. Obcudovali
smo energijo nasih rojakov, ki se je
nevzdrino selila med sedeze v avditoriju
obcudovali smo obcutljivi temperament
nasih domacih ljudi, ki ga je namah mo-goc- e
vzljubiti. Ta narod bo zivel, je bila
nasa edina misel, ta narod bo zmagoval
in napredoval, pa naj ga zgodovina in geo-grafl- ja
in nas zmesani cas se tako pestijo.
Nekaj posebnega in nekaj novega so
bile za nas ciganske pesmi s solistko Nelo
Britvic. Pravo odkritje so bili zenski po-roc- ni
plesi s Kosova v koreografiji Srbo-ljub- a
Ninkovica in s solistko Mirjano Pa-njevi- c.
Najvec narodnega ponosa so odda-ja- li
publiki srbski in makedonski deli
sporeda.
Zanimivo je bilo primerjati — skozi
pies in pesem in glasbo — duso jugoslo-vanski- h
narodov in narodnosti.
Jugoslovanski narodno balet je danes ze
svetovno znan. V programu se prebral, da
je gostoval ze v vec kot tridesetih dezelah
sveta.
Vodilni koreograf skupine je Branko
Markovic, umetniski voda je Slavko An-tovi- c, koordinator ture pa je Aleksander
Fotiric.
Med publikoje bilo veliko ljudi iz dru-gi- h
kanadskih etnicnih skupin — in kar
vidno je bilo, da so z nami vred uzivali.
Zanje je bilo marsikaj iz tega sporeda ve-liko
presenecenje, ce ne kar pravo odkri-tje.
Bil je to pac lep umetniski vecer. Vsi
NADINE GORDIMER
"In mislim, da res zivimo v 6asu, ki ga
na taksen ili drugacen nacin vsi dozivlja-m- o
kot cas krize, kot cas, v katerem je bilo
lo veliko unicenega in veliko izgubljene-ga- ,
in se vec bo izgubljenega, — in to zahte-vo- ,
postavljeno nam kot pisateljem in prav
tako mislim — in zakaj ne — kot cloves-ki- m
bitjem, dozivljamo kot radikalno in
kot konservativno zahtevo hkrati. Radi-kaln- a je zato, kar si zelimo spremeniti
tisto, kar je v nasi druzbi slabo, in spraviti
na noge tisto, kar bo pomagalo pri poprav-ljanj- u
dolocenih temeljnih napak in kri-vi- c.
Prav tako pa smo tudi konservativni,
ker se zavedamo, da je bilov tern procesu
unicenih toliko stvari, v katerih smo uzi-vali
in ki smo jih cenili. Tezavno je krstiti
nas bodisi za konservativne bodisi za ra-dikal- ce, ker razumemo oba nagiba. In to
je tisto, kar predstavlja polozaj pisatelja.
Clovek je del procesa civilizacije in del
procesa naraScanja barbarstva..." (Izraz-govor- a
s Susan Sontag).
"Mislim, da zivimo v necem, kar sem
krstila za stanje medvladja, pa ne samo
v dezelah, kot je Juzna Afrika, kjer je to
najbolj poudarjeno, kajti tu imamo od-lic- no ilustracijo za Gramscijevo trdite,
po kateri "staro umira, novo pa se Se ne
more roditi — in v stanju medvladja se
pojavljajo stevilni bolezenski simptomi".
Skoraj — da bi lahko napisala roman ali
zgodbo z naslovom Bolezenski simpto-mi..."
— Nadine Gordimer (v razgovoru s
Susan Sontag). '
slovenskie
'MENITNO, TEMPERAMENTNOINPONOSNO
nastopajoci, od prvega do zadnjega zaslu-zij- o
svojo svetovno slavo. Hvala za ta ime-nite- n
obisk v nasi Kanadi — in na skorajs-nj- e
svidenje!
Ivan DOLENC
SLOVENSKI FIL
aOVMI IN MAMUTI"
Filip Robar Dorin je za svoj celovecerni
film Ovni in mamuti na letosnjem festivalu
v Mannheimu dobil veliko nagrado zirije —
za suveren in ironicen film o univerzalni
temi, zgodovinski vsakdanji neumnosti na-cionaliz- ma. Reziser pravi o njem, da njegov
namen ni bil analizirati slovenskega duha,
da pa je upodobil tip cTovenka, ki pooseblja
primitivizem, in ta je univerzalen.
Dorinov prejsnji najbolj znani filmski
projekti so Jonov let (1980.), Sence bliznjih
prednikov (1981.), Pamet v roke, ko bos v
drugo ustvarjal svet (1982.). "Ceprav se zdi,
da s svojimi filmi napadam dolocen sloj slo-venstva- ," je izjavil v intervjuju za Delo," ni
moj namen zgolj analizirati slovenskega
duha. V Ovnih in mamutih z Markom Skace-to- m
upodabljam tip cloveka, ki redno na-sto- pa
v materialnih, duhovnih, politicnih
konfliktih kot bistveni sestavni element in
pooseblja-primitivizem- ." Dorin prav tam
nadaljuje: "Naravno je, da vsak narod izre-cen- e
poante svoje kinematografije, litera-ture
ali slikarstva projecira najprej nase,
vendar so gastarbajtarstvo, nacionalizem,
nesvoboscine marginalnih druzbenih sku-pin
hkrati tudi problemi drugih druzb..."
Ovni in mamuti so tudi edini film, ki ga
je BBC — prav zaradi njegove univerzalne
vsebine — v Mannheimu ze odkupila.
Dorinov naslednji film bo nastal po ro-ma- nu Mirana Jarca "Novo mesto". Predvi-dom- a
bo imel naslov Veter v mrezi. Jarcev
roman je izsel leta 1966, govori pa o zivlje-nj- u
novomeskih dijakov medprvo svetovno
vojno. "Fantje se iz popolne krize tradicije
poskuSajo prebiti k novim moznostim."
"In prve mesece zivljenja v ZDA sem
krepko obcutil amerisko konfliktnost, dis-kriminac- ijo med sloji, rasizem, predvsem
latentni rasizem, nacionalizem in izkoris-canj- e.
Razlikovanje med sloji, med
crnskim, portoricanskim prebivalstvom in
srednjim slojem sem obcutil na svoji kozi,
ko sem v ZDA sluzil kruh s povsem fizic-nim- i
deli. Takrat sem, recimo, prvic spo-zna- l,
da so najbolj zadrti, najbolj globoko
nacionalisticni druzbeni sloji, ki so komaj
korak nad najbolj revnimi in najbolj depri-vilegiranimi.- .."
Filip Robar Dovrin
v intervjuju za "Delo"
Ivan DOLENC
S svojima najnovejsima predstavama, s
Kocicevim Jazbecem pred sodis6em in
M. Begovicevo dramo Brez tretjega, se je
gledaliska skupina pod vodstvom rezi-serj- a
in igralca Danijela Varga ze krepko
uveljavila v naSi javnosti. Poslej lahko ra-cuna- mo
s tem, da imamo v njej svoj kul-turno-umetni- ski center, ki bo privabil v
svoj krog se druge kulturne ustvarjalce iz
vrst nasih priseljencev. Na zadnjo pred-stav- o,
ki je bila uprizorjena v okviru 14.
Ontarijskega multikulturnega gledali-skeg- a festivala v The Court Theatre na
Adelaide (23. in 24. oktobra 1985.), je prislo
ze precej gledalcev in med njimi so bili
tudi Kanadcani iz drugih kulturnih zale-di- j. Najvecjo zaslugo za ta kulturni prodor
ima Danijel Varga, umetniski vodja skupi-ne,
ob njem pa seveda ne gre pozabiti nje-govi- h
so'delavcev, igralk in igralcev. Pot-rpezlji- vo in zanosno so delali in cakali —
v za6etku pred skoraj prazno dvorano — , zdaj pa so na te dolge umetniskega
truda lahko ponosni !
Predstava Begoviceve drame "Brez tre-tjega"
je bila doslej gledali sko
Napeti trenutki iz dramskega sreca-nj- a
moza in zene po osmih letih prisilnega
zivljenja vsaksebi vsebujejo vso klavia-tur- o crovednosti in so zategadelj idealni
biralce
NA.JMOVEJSE
' 'Oktobrsko srecanje pisatcljev' ' v Beo-grad- u
je letos privabilo nad sto piscev iz
menda 26 drzav in z vseh koncev Jugosla-vijc- .
Aktualna tenia se je glasila: Pisatelj,
razumevanje, oclgovornost. Iz Kanade je
prisel na to srecanje znani ceski pisatelj
Josef Skvorecky; po njegovem mnenju je
pisateljeva naloga izrazito tisto, kar je bi-st- vo "condition humain", pri tem paavtor
ni tisti, ki bi svetoval, cesa naj ne bi bilo.
Omenjeni kanadski priseljenec je v zad-nje- m
casu zaslovel med angleskimi bralci
s prevodom svojega romana "Inzenir clo-vesk- ih dus". Miodrag Bulatovic, predsed-ni- k
srbskega zdruzenja, je
poudaril, da pozna Jugoslavia "zelo vi-so- ko
stopnjo cenzure", sicer pa je govoril
o "osmih cenzurah", ki vsaka zase filtri-raj- o
informacije. Razprava je potekala v
stirih jezikih — angleskem, francoskem,
ruskem in srbohrvatskem.
Nagrajeni film jugoslovanskega rezi-serj- a
Emira Kusturicc "Oce na sluzbenem
potovanju" je zaradi velikega zanimanja
obcinstva se vedno v Torontu. Ta film ni
samo vse tisto, o cemer so obsirno pisali
razni kritiki, ampak tudi jasna zalostinka
za vse, ki so po nedolznem trpeli v zaporih
in taboriscih, obenem pa se nadvse posre-ce- n
prikaz vsestranske bede stalinisticnih
policajev, ki tudi v tem filmu nimajo dru-geg- a
izhoda, kot da se zapijejo ali pa sami
koncajo s svojo nebogljeno poslusnostjo in
slepoto. Edino vprasanje, ki nam ostane
po zadnjem filmskem prizoru, je to: kaj
neki pocenjajo ti rablji danes; ali pridno
uzivajo svojo tako umazano zasluzeno po-kojnin- o?
"Genij brez meja. Velikan stoletja. Or-ja- k.
Gigant." Carovnik. Videc. Prerok.
Tribun, vodnik in glasnik. "To je le nekaj
najznacilnejsih in najbolj ponavljanih
oznak Victorja Hugoja, ki je s svojim dol-gi- m
zivljenjem (1802-1885- ) in plodovitim
delom kot pesnik, dramatik, romanopisec,
mislec in esejist obvladal po vplivu in slavi
domala vse 19. stoletje. Ko je umrl, je bil
karizmaticna osebnost, utelesenje najpo-membnejs- ih demokraticni in republikan-ski- h
idealov, v trpljenju preizkusenih borec
za resnico in pravico, ki je oseninajst let
prezivel v izgnanstvu... In danes, sto let
po njegovi smrti? Ob velikopoteznem pra-znovan- ju
te stoletnice, ki jo je organizirala
francoska vlada in ki nacrtno poteka ze vse
leto, a bo sela se krepko v naslednje,'nam
mora vzbujati Hugojev genij le spet novo
obcudovanje: zastavil je bistvena vprasanja
o cloveku, clovestvu, druzbi, civilizaciji
in kulturi, na katera se danes nimamo od-govor- ov.
. . — Djurdja Flere v Nasih razgle-di- h.
V
za igralsko kreativnost. Danijel Varga je
kot Marko Baric zagospodaril na odru z
vso silo svojega bil je pri-kupe- n
in odvraten, vreden nasega pomilo-vanj- a
in zavrnitve, vedno pa je bil nadvse
razumljiv in clovesko zagoneten obenem.
Njegova igralska sila, brezhibna dikcija
in vsestranska prepricljivost so se nam
mocno vtisnili v spomin. Predstavil je pre-treslj- iv lik cloveka, ki ni ne kriv ne nedol-ze- n,
a nam vsak cas govori tudi o tem, da
je zrtev cudnih razmer nasega casa.
Renee Haberstock je kot njegova zena
Giga to in tako dramsko predstavitev naj-tanjs- ih duSevnih vzgibov in spopadov ime-nitn- o izpopolnila. Njena feministicna
podoba Begoviceve tematike, ki je v prvi
vrsti problem odtujevanja z razdaljami v
casu in prostoru, z vsemi posledicami vred
(ljubosumje, obdobja v ljubezni, zvestoba,
itd.), je bila na izredni igralski visini, ce-prav
morda premalo eroticna in vsaj za
moj preSibko zrezirana kot enakovre-de- n protiutez Markovi-Vargo- vi neobran-ljiv- i
custveni razrvanosti oz. razglaseno-sti- .
Velika igralska spretnost in umetni§ka
ucinkovitost nejne predstave je prisla naj-bolj
do izraza v prizorih, kjer ji je njen
soigralec (in reziser), dovolil vsaj nekaj
dihov "solistifinih" nastopov, s katerimi si
11. oktobra je v Novi Gorici umrl clan
novogoriskega gledalisca, romanopisec,
dramatik in publicist Vasja Ocvirk. Rodil
se je 30. aprila 1920 leta v Medvodah. Zad-nj- e
vojne se je udelezil kot partizan, po
vojni pa je v Ljubljani studiral primer-jaln- o
knjizevnost. Napisal je dvanajst ra-dijsk- ih
iger, sest odrskih iger, vrsto dra-matiziran- ih slovenskih literarnih del,
dela za mladino, zlasti pa je pomembna
njegova trilogija romanov o partizanstvu
na Dolenjskem — Soncu ni verjeti (I960),
Hajka (1957) in V novo zimo (1961).
Da bi zanimanje za knjigo postalo bolj
mnozicno, se vtehdneh povsej Jugoslaviji
vrstijo, ali pa so napovedane, stevilne pri-reditv- e,
ki sodijo v cas tako imenovanega
meseca knjige — od 15. oktobra do 15. no-vembra.
Slovesen zacetek tega kulturnega
dogajanja pripravi po medrepubliskem
sporazumu vsako leto ena izmed republik
oziroma pokrajina. Letos je to poslanstvo
opravila Slovenija s svecanim zacetkom
prireditev v ljubljanskem Cankarjevem
domu.
V Tokiju je kanadski Kvibek pripravil
svoj prvi filmski festival, zacel pa je s fil- -
mom Leta sanj, del trilogije Jean-Clau- de
Labrecquea, ki pripoveduje o kvibeskem
zivljenju med leti 1950-198- 0. Razen tega
filma bo prikazanih se pet drugih.
Epigrami
Tri o Cankarjevem domu
l
Prav, da brezdomec Сапкагје dobil
dom, ki zgradili so mu ga potomci,
bojim pa se, da bo njegov dom kriv,
ce bomo kmalu vsi pisatelji brezdomci.
Jl
Cankarje vecno skregan bil z denarji,
vendar ce bi! je ze v dolgeh pri kom,
mu vracal s svojimi je bonorarji,
ne s tujimi kot danes njegov dom.
Ill
Ej, Sentflorjancani mili,
nekaj predlagal bom:
kaj ie bi Cankarjev dom,
ki nam je vsem dal vetra,
vendarle prekrstili
v Dom razbojnika Petra?
Nov kulturni plenum
z Druplom et comp.?
Nov kulturni plenum? Saj OF ni vet.
Se vara ne zdi, da je zdaj ze odvec?
Ce ni, pa — cesa naj bi nas osvobodili?
Se te svobode, kar smo je dobili?
MATEJ BOR
GLEDALISCE JUZNIH SLO VANOV JE PRODRLO NASO KULTURNO JA VNOST
mesece
najzahtev-nejSa- .
pisateljskega
temperamenta:
okus
je Haberstockova osvojila obcinstvo. Ob
tem si tudi lahko mislim, da bi predstava
morda vendarle zahtevala "tretjega" — to
je reziserja, ki bi z mocno roko vsaj malo
obrzdal osvojevalno eruptivnost prvega
igralca in na ta nacin ojacal odrske vezi
skupne igre.
"Brez tretjega" je sila zahtevna drama,
tako igralsko kot jezikovno in ozracno.
Zato je uspeh Gledalisca juznih Slovanov
s to igro se toliko vrednejsi in pohvalnejsi.
Niti za trenutek nisem imel vtisa, da sem
v amaterskem gledaliscu. Car te predstave
se je verjetno prijel tudi drugih gledalcev.
Njena vsebina je jasno govorila vsem obi-skovalce- m,
pa naj so hrvatski jezik pred-stave
razumeli ali pa ne. Igra je bila vseka-ko- r
dobro izbrana za izseljence vseh mo-goc- ih
narodov v kanadskem Torontu, ki
jim Begoviceva univerzalna tematika ni
prav nic tuja. Podobnih zasebnih dram je
med nami pac na pretek.
Igro sta priredila za to predstavo Dani-jel
Varga in Renee Haberstockova. Ko-stu- me je primerno pripravila Lucie Mo-rea- u.
V gledaliskem listu se skupina zahva-ljuj- e
organizaciji Ontario Multicultural
Theatre Association za uporabo dvorane,
v kateri so potekale vaje za uprizoritev.
i--s4 1