Nase Novine, October 03, 1985

              "" '-~Т-
-и1'№"'
- ,,— j,,„. да-- чу „""-"(- .f ' si " "" wl , 1иА ,""t"in!l Јрл '"T 7г'?'1''№ ч "{ J'iw-- f лг;гг- - ,$Г &" "'3 ' Д У.рЛ!""'" "5fRf тг - "' ,л r ~t v ,'4teinv,-ct'--
,--
Sgi"" -~ii &"""' U"" V,'#w ' т vrtH""~Jif ,,lVT vJf
l
"
1
--Za
Gozdovi in kanjon
V vi§ji zahodni Srbiji leii ob
okljuku Drine v obcinah Bajina
BaSta, kjer je uprava in Titovo
Uiice, narodni park Tara. Plani-n- i
Tara in Zvezda, park imaoko-l- i
22 tisofc hektarov povrSine in
leii na nadmorski viSini pod 1600
metri, sta del gorskih planin z
izredno razclenjeno povrSino in
kanjonsko dolino Drine. Vecji
del pokrajine je karbonaten in
tako prevladujejo kraSke oblike
,
in kraSki vodni rezim. Tu so 5te-vil- ne
vitace, suhe kraSke doline,
jame, kraSki izviri.
Gozdovi so v narodnem parku
Tara, ki je med mlajSimi v Jugo-slavi- ji
in je bil ustanovljen Sele
leta 1981, glavni pokrajinski ele-ment,
si{ pokrivajo okoli tri cetr-tin- e
povrSine. Posamezni gozdni
kompleksi so med bolje ohranje-nim- i
v Evropi. Slaba naseljenost
je omogocila tudi razvoj in obsta-ne- k
raznovrstnega in bogatega
zivalskega sveta.
Za turiste so zanimivi tudi
ogledi s colni, saj so ob petdeset
kilometrcv dolgem umetnem je-ze- ru
na Drini Se vedno tudi do
5to metrov visoke kanjonske ste-n- e.
Na Drini je tudi dovolj moz-nosti
za ribolov, na obmocju par-ka
pa je tudi nekaj turisttenih
centrov.
Simbc! £rne gore
Zgodovmska in tunsticna vre-dno- st
Narodnega parka Lovcen s
tretjo stopnjo zaS&te'je ozko po-veza- na
z imenom in delom бгпо-gorske- ga
vladike in pesnika Pe-tr- a
Petrovica NjegoSa. Na 1660
metrov visokem Jczerskem vrhu
so postavili mavzolej po пабпШ
kiparja Ivana MeStrovica. S tega
in z drugih vrhov najmanjSega
jugoslovanskega narodnega par-ka,
ki ima le dva tisofc hektarov,
je lep razgjed po vsej Crni gori,
proti morju in vcasih celd do ita-lijans- ke
obale in proti Cetinju,
mestu muzejev, nekdanji бгпо-gors- ki
prestolnici. Park je zani-mi- v
tudi zaradi naravnih lepot,
predvsem rezervata borov Muni-k- a.
Vrednost celotnega kom-plek- sa
povefiujejo Se drugi bliznji
crnogorski spomeniki in morje.
Zelena krajiska lepotica
Med Uno, Sano, Savo in Vrba-so- m
se, odeta v goste gozdove in
Stevilnc jase, ki ji dajejo razko§en
videz, dviga planina Kozara. Za-radi
svoje razClenjenosti in stap-ljan- ja
z ravnino deluje domaino.
Se posebej, ker je na njej dovolj
vode, in so jo v primerjavi s so-sednji- mi,
dmarskimi planinami,
upraviceno imenovali zelena kra-jiS- ka
lepotica. Na 3380 hektarov
velikem podrocju, znanem po
Stevilnih bojih v drugi svetovni
vojni, je s centrom v Mrakovici,
kjer sta tudi spomenik in muzej,
nastal leta'1967 narodni Park Ko-zara
s tretjo stopnjo zaS6ite.
Poleg spominskega in zgodo-vinske- ga
pomena je Kozara po-memb- na
tudi zaradi posebnosti
florein faune, se posebej gozdov
bukve, lipe in jelke, ki so nekakS-n- o
jezero na obodu panonskega
podrocja Bosne. Park, s sedezem
uprave v Prijedoru, je lahko do-stop- en
in ima dovolj prenoCitve-ni-h
zmogljivosti.
Vojvodinska samotarka
Za ravninsko Vojvodino je
FruSka gora u.reden dar narave
in njen najvecji okras. Nizko hri-bov- je
se na Siroko Cleni skoraj 80
kilometrov daleC ob Donavi. Zit-n- a
polja, vinogradi, paSniki in
nad tristo metri viSine listnati
gozdovi ji dajejo prijazen videz.
Slovi tudi po Stevilnih kulrurnoz-godovinsk- ih
spomenikih, pose-bej
po samostanih.
Dvaindvajset tisofc hektarov
velik narodni park FruSka gora je
bil ustanovljen leta 1960, ima
tretjo stopnjo zaS&te in upravo v
Sremskih Karlovcih. ZdSSita naj
hi omogocila pomembno upora-b- o
vseh naravnih, kulturnozgo-dovinski- h,
rekreativnih in tudi
gospodarskih danosti. FruSka go-ra
je urejena in precej obiskana
turisticna pokrajina, z dovolj
moznosti za prenocevanje.
Najdaljsa evropska
soteska
Cudovita, 1 10 kilometrov dol- -
slovenske
gaa soteska, ki reze na dvoje
Karpatc, veliko umetno jezero,
kulturnozgodovinski spomeniki
in nekateri naravni pogoji so
glavne zanimivosti leta 1974 usta-novljenc- ga
narodnega parka
Djerdap, ki ima drugo stopnjo
zaSCite. Obsega 82 tisoC hekta-rov,
v osrednjem delu pa so Stiri
donavske sotcske - Gornja kli-sur- a,
Gospodnji vir, Kazan in
Sipska klisura. Stene Kazana so
visoke okrog tristo metrov, recno
korito pa zoieno na komaj 150
metrov. Ime Djerdap se je danes
razSirilo na vso pokrajino, ceprav
so tako nekdaj rekli samo Sipski
soteski. V Donavi in v najveCjem
jugoslovanskem akumulacijskem
jezeru je precej rib, ki privlacijo
Stevilne ribiie.
Po Donavi in ob njej so od
nekdaj vodile pomembne vodne
in kopenske poti, tako da so se
ohranili tudi Stevilni zgodovinski
spomeniki. Nekateri med njimi
so Se posebej zaSciteni. V prvi
vrsti je to znano neolitsko arheo-loSk- o
najdi§ce Lepenski vir Z'
ohranjenimi sledovi naselja in
iivljenja nasploh. Zavarovani so
Se trdnjava Goluba6ki grad, trd-nja- va
v Kladovu in gozdni rezer-vat- i.
Trajanovo plo§co so ob na- -
stajanju jezera dvignili in reSili,
poplavili pa so ostanke Trajano-veg- a
mostu in del rimske Tiberi-jev- e
in Trajanove poti.
Siari masiv
Kopaonik je najvecji gorski
masiv Srbiji. Narodni park, ki
so ga razglasili leta 1981, je na
najvisjem delu planine in leii na
12 tisod hektarih. Osnova parka
je centralni kopaoniSki plato Su-v- o
rudiSte na 1700 metrih nad
morjem. Obdajajo ga najviSji vr-ho- vi
Kopaonika. PrecejSnje
viSinske razlike, rezlina geolo§-k- a
in pedoloSka sestava in poseb--n- e
vremenske razmere so vplivali
na oblikovanje svojevrstnih eko-Io§k- ih
razmer. Ohranjene so re-likt- ne
gozdne zdruzbe, rastje Ko-paonika
pa Se posebej krasijo Ste-vil- ne
avtohtone rastlinske vrste,
kar kaie na to, da je pokrajina
eno od najpomembnejSih pribe-zaliS- d
rastja balkanskega poloto-k- a.
Izrazita je tudi viSinska sloje-vito- st
rastja. Zivalstvo je zaradi
vphva cloveka manj raanovrstno.
Naravne lepote in raznolikost
pokrajine govore v prid tudi ve6-jeg- a
turistidnega razvoja. Kopao-nik
je najprimernejSi center pla-ninske- ga
in smucarskega turizma
Srbije, ceprav so dostopi Se slabi.
Jezero in samostan
V severozahodni Makedoniji
lezi narodni park Mavrovo, eden
vecjih v Jugoslaviji, saj rneri oko-li
73 tisofi hektarov. Juzni del
Sare, Korab, kanjon Radike,
planini DeSat in Bistra, vasi Ga-licn- ik
in Lazaropolje in umetno
Mavrovsko jezero so glavni deli (
parka v katerem velja droga
stopnja za55ite. V Mavrovu, kjer
je sedez uprave parka, se razvija
tudi turizem. Park leii na nad-morski
viSini med 400 in 2200
metri in je bil ustanovljen leta
1949.
Glavne privla6nosti parka so
naravne lepote, med katerimi Se
posebej izstopa kanjon Radike,
reke, bogate tudi z ribami. Med
etnoloSkimi in kulturnimi spome-niki
sta najbolj zanimivi dobro
ohranjeni vasi Lazaropolje in
Galicnik, posebno veliko vre-dnost
pa ima samostan Jovana
Bigorskega s cudovitim ikonosta-so- m
iz 11. stoletja v cerkvi.
Muzej zivih oblik
Ohridsko jezero je najstarej§e
evropsko jezero, ki ima tudi naj-bogatej- So
jezersko favno na celi-n- i.
Je pravi muzej zivih oblik iz-pr- ed
ledene dobe, nekatere pa so
stare tudi ve6 kot milijon let.
Vendar ta naravni rezervat Se ni-- ma statusa narodnega parka. Ta
se zacenja Sele ob jezerski obali.
Narodru park GaliCica leii med
Prespanskim in Ohridskim jeze-ro- m
in se razprostira na 23 hekta-rih
povrSine v viSini med 700 in
2255 metri. Razmeroma visoko
pianino obdajajo na severu Se
viSje Sara, Korab in Bistra, z juga
pa ie prihajajo sredozemski vpli-v- i.
Zato je na severu gozdnata,
na juini strani pa bolj gola.
Uprava leta 1958 osnovanega
parka je v Resnu, v njem pa velja
druga stopnja zaScite.
Najvccje bogastvo je kar 130
razlicnih drevesnih in gnnovnih
vrst; v cerftralnem delu je najved
bukve in jelke. Proti vrhu prevla-dujejo
paSniki, na juini strani pa
pod vplivom sredozemskega
podnebja ie tudi sredozemsko
rastje. Tudi iivalski svet je pisan ,
na obali Prespanskega jezera, ki
je tudi vkljuceno v park, pa iivijo
pelikani, kormorani, divje race
in druge vodne in moCvirske pti-c- e.
Zaradi bliiine Ohrida je na-rodni
park Galicica odliino do-poln- ilo
turistiCne ponudbe.
Najbolj na jugu
Gosti gozdovi, ledeniSka jeze-ra
in lepi razgledni kraji so naj-privlaCne- jSe
sestavine narodnega
parka Pelister, oddaljenega od
Bitole okoli 15 kilometrov. Park
se od 600 metrov nadmorske viSi-n- e
dviga do vrha Babe (2601 me-ter)
in ima deset tisod hektarov.
Za narodni park z drugo stopnjo
zaScite so to pokrajino razglasili
leta 1948 predvsem zaradi zdni-mi- ve
vegetacije. Tri cetrtine par-ka
je poraScenega z gostim goz-do- m,
najbolj znan pa je rezervat
crnega bora. Tudi bogat iivalski
svet, zlasti ptice, privladijo znan-stveni- ke
in druge raziskovalce
narave. Naravne lepote pa do-polnjuj- ejo anti6na Herakleja in
zanimivosti Bitole, kjer je mo-go- ce tudi prenoiiti. '
Zascita in razmere v posamez-ni- h
parkin so precej razlicne. Ne-kateri
so res dobro zascitent in
dajejo obiskovalcem tudi vse
moznosti za obisk, drugi so zasci-te- ni le na'papirju. Za obiskovalce
je v nekaterih parkih res dobro
poskrbljeno, drugod pa nanje
opozarjajo samo zarjavele table.
Za tiste, ki se znajdcjo, so turisti-in- c
zmogljivosti vsaj v blizini ne-katerih
parkov. Drugi so tudi za
to skrbno vse uredili. Tako tudi
trije razlicni rezimi zascite pome-nij- o
precej razlicno urejeno&t.
Vendar pa tudi prva stopnja v
enem parku ne ustreza enaki v
drugim, saj rezime v narodnih
parkih urejajo posamezni repu-blis- ki
akti, ki pa niso enotni.
ALES STERGAR
BRANE SOTOSEK
Viri:
Zvezni izvrSni svet in
izvrSni sveti republik in
pokrajin, Svetza dlnveko-v- o
okolje in urejanje pro-stor- a, Odbdrza varstvoin
urejanje naravne in stavb-n- e
dediSdine, Komisija za
varstvo in urejanje nara-ve:
Zavarovana naravna
dediscina Jugoslavia —
rezultati popisa (sept.
1978).
Turistidna zveza Jugo-slavij- e: Priroinik za turi-stiin- o
informativno sluz-b- o
(1983)
Karta VGI: 1:200.000,
izdaja 1. 1956
Partizariskemu pesniku, pi-sate- lju
in polemiku Joietu Ja-vors- ku
sem ob podelitvi Ka-juho- ve
nagrade, ki jo je pre-j- el
za knjigo o slovenski pes-ni- ci
Lili Novy, poslal pisme-n- e
cestitke. Joze Javorsek se
mi je zahvalil in mi v pismu
takole odgovoril:
Zelo sem bil vesel tvojih
cestitk ob Kajuhovi nagradi,
ki mi veliko pomeni, saj sem
bil doslej navajen le brc in
zasramovanja. Zelo zanimi-vo- ,
da me pri moji sreni bole-z- ni
zdravniki stalno opozarja-jo,
naj se izogibam stresov,
ker mi povzrocajo nevarno
sreno aritmijo. In glej: moje
sree ni nikdar skocilo iz tira,
kadarkoli so me sramotili ali
kakorkoli preganjali, ko pa
so me prvikrat slavili, sem
zbolel. Slave in daScenja res
nisem vajen!
ISKRICE- -
Ali ni £as. da sc ustanuvi
druStvo za varstvo ljudi?
EILE
fcx-alc-e
Nas ni nihee uftl plavanja, v Soli ni bilo bazena,
sami slarsi pa so se ogibali derode Drave, odkar so
o zagledali. Za lata je bila reka tudi premrzla in
umazana; ie je pripekala le prehuda vrodina, pa si
ie nas Jala hladil zejo in vrodino z bevando.
Jaz pa sem sanjala, kako plavam in sklenila
zatrdno, da se bom naudila playati.
Sama?
Sama!
Toda — kje?
Drave sem se tudi sama bala, bila je zares
preledena in prederoCa — v taki reki se ne bi mogla
uciti.
V ribniku? V Betnavi?
Ali tudi za ribnik meje zazeblo. Voda v ribniku
je bila postana in hitro globoka in vsako polelje so
potegnUi kakSne mrtvece iz mladne vode.
Potem pa je na neki vrod in zored poletni dan
odkril Ciril'Pfsnico.
„Ali ni predalec'?"
,, Urea tja in urea nazaj. " Ciril seje samo smejal.
Pesnica ni bila ne pregloboka in ne preplitva, ni
bila mrzla in ni imela vrtincev. Kako le, da se na
Pesnico nismo ie popreje spomnili!
Se isti dan smo odSli Ciril in Dolfi in Mina in
Dragica in jaz po obedu do Pesnice. Oasli smo fez
mesto in cez Kosake in se spustili v ravnico do
Pesnice. Slruga seje zajedala v Uovnata tla in tekla
skozi travnik. Bil je £as, ko so bili ti travniki komaj
pokoseni, ko je na njih zrasla prva mehka otava. V
reki je bil tolmun pri tolmunu, v njih pa so se
o(ledovale leske in vrbe. Voda je tekla podasi, po
gladini pa so drsale mafice na tenkih nogah —
pisani кабј pastir se je dvigal od grma. Sonce je
pripekalo in pripekalo.
Poskrili smo se za grmovje in se problekli. Dekli-c- e
smo imele &ne klotaste kopalke z nabranimi
hadami in z'izrezom okoli vratu in nabrane rokav-cc.Fant- je
so imeli erne -- klotaste hlaike skoraj do
kolen.
Nihee ni znal plavali. NajveS o plavanju je znal
se Ciril. In on je rekel, da se bomo najprej nautili
pasjega plavanja.
„Samo brcajte, samo brcajte, z rokami pa odri-vajt-e
vodo!"
Mene je ucil tega brcanja Dolfi. Prijel me je za
obleko, jaz pa sem se irudila, da bi zaplavala po
pasje. Voda je bila prijetna, ni bila ne mrzla in ne
prelopla, ne pregloboka in ne preplitva. Le skalila
seje, ko smo zabrodili po njej'.
Naenkrat me je Dolfi spustil. Zadutila sem, da
lezem v vodo in se prestraSila. Na mah sem pozabi-la- ,
kako po pasje plavam. Voda me je zagrnila in
nalokala sem se umazane kaluinice.
Ko sem hitro zatem pomolela mokro glavo iz vd--.
de, sem zagledala Dolfija, kako se mije smejal. Bi-la
sem jezna in vsa v ihti sem stekla za njim.
Zbezal je po vodi, jaz pa sem ga Skropila, divje
Zarko Petan
AFORIZMI
skropila. Takrat seje vrgel v vodo in takratig tudi
ie splaval. ,
, , Dolfi je splaval! ' ' so zakriHali
Jeza se ie na mah polegla. — Dolfi je splavai!
Dolfi je ptaval in Se plaval Naenkrat' smo videli,
da Dolfi ne plava po pasje, temvei da plava ko ia-b-a,
z rokami narazen inz nogami narazen.
Sola se je nadaljevala do Vetera, dokler ni legla
na (ravnike okoli Pesnice prva rahla meglica.
Na to Pesnico smo hodili potem dan za dnem, dokler nismo vsi plavali, najprej ko psi, zatem ko
iabe in potem ko vidre.
Se isto poletje smo odSli k Dravi.
Na kopanje smo se odpravili takoj po kosilu,
domov smo se vrafali pred veierom. Ves £as smo
plavali v Dravi s tokom naprej proti mestu. V
mestu smo izstopili in Sli peS visoko Dravi naproti.
In spet v vodo.
Drava je bila reka, ki smo jo obiudovali, pa
tudi bali smo seje. Stopilismo vanjo in stisnilo nas
ie pri sreu,, tako je bila mrzla. In drla je. Tako
divje je drla, da mi je spodnaSala noge. Ce sem
hotela ali nisem hoteld, Drava meje vrgla v mrzlo
valovje in morala sem zaplavati.
In Se isto poletje sem jo tudi preplavala!
Brat jo je preplaval dan prejl Kar zrastel je,
tako imeniten se je zazdel samemu sebi. Zavidala
sem mu!
Drugi dan sem tudi jaz zaplavala ie proti
sredisiu reke. Rezala sem Dravin tok in valove, ko
me je zagledal Ciril in se pognal za mano.
„Zadosti, Brankal Zdaj pa nazaj!" mi je zaklical
cez valove.
„One!" sem mu odgovorila.
„Si znorela, punca! Sejaz grem nazaj!"
Ciril je zaplaval nazaj proti obali, jaz pa sem
rezala Dravo.
„Na svidenje, Ciril!"
Jezil se je, a vseeno Se enkrat zaplaval.
Premikastil-b- i me, zlasalbi me.
„Koza kozasta! Prismoda!"
„Dravo bom preplavala!"
„ Ti da jo boS preplavala?"
, , Preplavala jo bom! '.'
„Nazaj, Branka!"
„Plavam, glej me, kako plavam!"
„Povedal bom tatu in mami!"
Ciril se je vrnil, jaz pa sem plavala proti sredini
deroie reke. Bala sem se vrtincev, vsega sem se
bala. Tudi tega, da bi omagala. A zmagala sem!
Desni breg je bil dalec". Levi breg enako daled.
Lahko bi klicala napomoi ali jaz nisem klicala —
sklenila sem, da ne bom klicala.
In tako seje zapel tudi breg bliiati, lahko'sem ie
vedela, da bom Dravo preplavala. Preplavala!
Bila sem vesela — ustnice so posinele, noge so
че tresle, ali sreeje bilo ko ponorelo.
Morali zraste cena, ceje naprpdaj.
XX X
Najlazje se mnenja uskladijo tarn, kjer nihee nima
svqjega mnenja.
XXX
Hocete izvedeti, kako bo v lepsi prihodnosti? Pojdite
na enodnevni izlet v sosednjo Avstrijo.
XXX
Nekateri si predstavljajo svobodo govora tako: vsak
molci, kar hoce.
XXX
Tega ne razumem. V Avstriji so na oblasti socialisti,
a kljub temu tarn nimajo socializma.
"KRISHNA"
IZ CANKOVE
V Sloveniji je izSel ro-m- an Marjete Novak s gor-nji- m
naslovom. Pripove-duj- e
o francoski Studentki
madzarsko-slovenski- h iz-seljen-cev,
ki v Parizu pola-gom- a
in vedno bolj silovito
odkriva svojo navezanost
in zakoreninjenost v prek-murske- m
rodu, v daljni
Cankovi, simbolno in
skrivnostno oznaceni z be-sedi- co
Vashidegkiit. Kri-stin- a
vabi svojega lju-bim- ca Clauda, naj ji sledi
na potovanju v njeno vas,
ponuja mu obljubljeno de-zelo- ... Roman zakljudi zna-ciln- o
pismo v prekmurski
govorici, "ki sugerira vet
kakor knjizna sloven§6ina,
je nad 'besedo', ker je bolj
speva (glasba) in rimitcna
(pies)", kakor o tem pise
Fran£i§ ka Buttolo v "Na-Si- h
razgledih".