Nase Novine, April 04, 1985

              slovGnske Jd r a 1 c g v
(Prebranona "Dragi84" Vehkonja: Opdinahpri Trstu) I? Joze
SloVOIlsko kllltUnU) рГеШОеП]е
svetu obstaja hull i inatenalnih
sredstev. ki so bodisi li la prencsen.i
Г. maticne Sloveniie. bodisi oshar
jena na no o V pri at mh iloimiv ill i
de as iimcimiu'. ki so po direktnih all
a it ih poteh dosoule noo namesti
te Brodvomno so umetnine pn
atni lasli osobitn aden lastmko
Zal m let no. d.i In bilo imn;oa' dai
ah hliiii hodocuosti ushariti pre
gled eh .lakopu r liloce .lak
it' m Komu cli odi nsU eiilll sl j ! i
Uv no t'liskih uiii'-lmk- o lloklei mi
te dragocenost , ilcimnili kier po
na ]o n ) ih ci'iio -- r an e ti i ball en
da г ko i.isl n isU ii pi i-ii.-
iia i rok roke
so kai lahko ,'i.niii .1,1 sc (Ii.l'iki in
(Ink II HUM it l'.;il bl l.i I"
Uiu :o
] Г s
I.I '111
' IliM!
4 11,
I I I
"Mi d a lie- - ih ".i
li.i i,i i e '. i I,''
lian je d i 4'i
ako M: ,...!:::
Mid ll'ftllll.,
N a d ml tbi i Mi. i sli.i I inkle: -
d i i i nun in1 d.i
na
or
4 ' 1 1 - k I ' ! I t ' Г ! 1 1 ) M '
,1'hMI' k 1 so i j h lo
, ';ii --.iniMii pa
i - M ,
I pt'slf 14 pit
л ohska I.isl nis a
HsKi fork1, o s ft 11
M i ah la n.id i m
' ' ч etisk.i I.isl
JO sKof I s(si I I.I -- I l 1
1 o ' 1 1 s k e s 1 1 s ( s ( 1 1 1 (
lin ( erke dili lo
)osobiio it i in. i io n. i i apoiago s!o
(Miskeua duho nik.i lastnisUo no
predstala nobrnih tea Ko se n.i
selbme krciio m м' cerke posluu
jejo tudi iiesooiui poslane lastni
sto pereee Nobeneua lasimskega
prenosa in treba da so cerkve dode
ljene kaki drum nacionalni skupmi
ah teritonalm fan l'o torn proeesii '
so slo enske naselbme dosle) e lgu
bile ducat all ec cerkva. ustvanenih (
s slovenskimi dann l Potej pot l grcdo ]
tudi ustanoe. ki ]ih marsikdaj smat
ramo a temeijnu sredisea slovenskih :
zdoinskih skupnosti. od slo enske ka- -
pele v Washmgtonu, do slovenskega
sredisea v Lemontu. semenisea Ad !
rogue v Huenos Airesu - m drugih
Podobno se )e treba avedati. da je
zajeten del tega. kar smatramo a sin
vensko kulturno uslvarjalnost. pn-vatn- i
lasti Tako pnvatno lastnistvo
otezuje nacrtovanje a bodoce aktn-nosti- ,
ker je prevec odvisno od .una
njih razlogov Slovenski casopis Ame-nsk- a
domovina. ki ihaja dvakrat na
teden v Clevelandu. je pnvatna last
Jame.sa Debevca Knako je pnvatna
last tiskarna. ki list tiska Lastnik
lahko vsak trenutek preneha r.dajati
list, pa mu ato ni treba dajati niko-mu- r
odgovora. Podobno je bila Svo-bodn- a
Slovenija v Huenos Airesu do
smrti MilosaStareta njegova pnvatna
last in je sele po smrti presla v de
ljeno privatno in drustveno lastni
stvo. Slovenski ra.iskovalni center v
Clevelandu je pnvatna last profe-sorj- a
Gobca in je nodosegljiv a mar-s- i
кода.
Tudi skupinska lastnistva ne ago- -
)L.!K()'N() KASODISCI
slovenscina
tovijo. da ostanejo s slovonskimi sred
sti ustvarjena sredisea v slovenski
lasti Navadno krajevni prani pred
pi.si ne dovoljujejo, da bi solastnistvn
ostalo i.kljucno rokah cue same et
{I ',ч sm;i( mh ! r.iiuu
1..1Ш jr slvpur l.trmo
м' prodnjal.nosil h;i(lv.
nwril plaino, trak n;i atlc.
Zeros kupi si graWiiw
aj lire pt'wc daljno Kino.
sc naprrj sc pot mu kac,
naj si s (into piste mac.
naj ljubt'en si obota
iwti Icpt'ga dekleta,
pt-c- u cdno sreca di.v
Ycndar pvti on iw jenja:
firab'tv dnarjv kup gotow.
kupovajto si grado
njih ivito brez. trpljvnja!
Kodor so nebo razpenja.
grad je pevca Inez ratarja,
v njvm zlatnina cista arja.
srobrnina rosa travc,
torn posostvom brez. tezave
on zivi. umrje brez dnarja.
Iz "GIOSC"' Francetal'reserna
nicne skupme Delnice prehajajo i
rok v roke. Kulturni domovi posta-nej- o
krajevni domovi ali tudi prene-haj- o
biti domovi. ne da bi kdo mogel
ta proces pravocasno ustaviti.
Zdomska Slovenija je misijonska
de'ela. Marsikdaj mi je nerazumljivo,
s kaksim navdusenjem hodijo mladi
slovenski duhovniki iz maticne Slove-nij- e
v Afriko in Azijo, koliko podpore
jim dajejo slovenski rojaki doma in
po svetu, medtem ko ostajajo sloven- -
Ohr.H.iMi so II. I Wis i'li, d.i In r.lstidlll pn so)l csll 111
ii.iiiu n.isk'ilnic М,1п1к)ги jc hi I (n.i siut L'm pnrciliHi)
sl.iMinsiiii uowunik Slovcncc dr M.ni.in Roic. govonl pa jc --
siholu v.isuiii Kcsd.i sc jc opr.iviCil. t'cs il.i ar.idi vcdiio ohisko-.ik(.- -
i iM.ilskili n-puhli-k
guwiri cunskcm iciku pi si
wild, ii si.il,im pr.is.uijc , .ill nc hi l)ilo holc, k(. hi n.isi
iviii lunki.uin.iiji SIociiiji govmili vciul.irk" slovcnsko in lo
Mull n.i Mvnih sii4.Hiili lioiicv primer scvcil.i ni pi v i all cilini
in sliiviiiskih cmi1i lunki.ionaiih Vpi.is.ni.i nc raumilc
n.ip.ik iil ilim hiti n.uiDii.ihst. i. id pa hi si to spomo .ideM)
i.iuMil Ah t:ic a tu. da se vccmi nocemo anienli ' In all potem
po n.ii.elii vi-uii- e vsi skup,i ne hi mor.ili goonli po uisko all
anj."lesko ' kolikoi pa mi je n.ino, so vsi ciki enakupravm
luiii tuiii siholuv.isuna m slovenseina I S 1 Manhora
Spel inki.it .iieprijelno" vpiasanje )eikonemu rasodiseu
Sek.iun po mnenU marsikoga pa vocuui n.Kih pn cnih
pinediiv.ili se v tern nekako iliijo nacela. ki meni. da naj
iiianjsi cik dinhi veCjega lepo pndno molt.
V cicikoviuh supnostih so pn jeikovncm spoiotinju res
te.ue (o tern e Ieikono rasoiliee )c vekrat iieklo svoje
ske naselbme po Amenki brezduhov-nikov- ,
brezopore, ki hi jim bila nujna
(4 je sirjenje krscanstva v resnici nji-hov- o
poslanstvo, potem jih caka
nujno delo v strnjenih slovenskih na-selbm- ah
in posebno v razprsenih do-movi- h
Cetudi Cerkev Zdruzenih
drzavah takeniu pouledu ni povsod
naklonjena in cepra skofje neradi
namescajo npmke in kaplane na
fare a veo kot deset let. )e vendarle
jasno usihanje nusionskih delaMio
sti nied slovonskimi ljudmi problem,
ki mu dosle) nisino posxecwh pooi
Dost i
l.aicno 'iuisi)oust o podobno hodi
mitno krajev in ljudi ki bi od nphovi1
poornosti imeli naec koristi Oci
idno so hoi.j pomcmbni kulturni obi
ski slovenskih pesiiiko all iisate
lie ko uredo na Kitajsko ah Indiio
ce pndejo druene di ave lb boh
skrbi all liodo lahko ideli Disiie
land mi rhikaske stoljunce kot to ,
bi scljIi loke sloenskim kullurnim
d(daocm Zaradi kulturneua molka
ki nas si' edno obd.ija maticmSlo
veniji malo edo ka.i doniska Sloe
nija ustara Tudi re se srecanm na
konuresih in mednarodnih borova
njih malokdaj utcnejo пчч ka.) vec
kot irae acudenja "Kaj pa l tukaj
delate""' kot da zdomski Slovenci ne
hi mieli pravice. da se v svetu uvelja-uim- i
ч svojih strokovnih podrocjih
Zdomska Slovenija, sestavljena iz
stotisocev Ij udi slovenskega rodu.ob-staj- a
l nepovezanih in le krajevno
organiiranih skupnosti. Zato ni pn-cakova- ti,
da bi iz spontanih in izolira-n- i
h imciativ moglo priti do koordini-raneg- a
ali konsolidiranega kultur-neua
dela. Tudi tam. kjer je delo med
izseljenci organizirano, kot je v Bue-nos
Airesu in po Argentini, so organi-iranost- i
predvsem krajevne, tudi us-tvarjan- ja
predvsem krajevna, kjer so
stiki med organiziranimi skupnostmi
pogosto le preko osebnih poznanstev
in pnjateljstev. Vprav zato je brez-smiseln- o
cakati, da bo nekdo od ne-ko- d
sprozilgibanje, ki naj bi privedlo
do medsebojnega povezovanja, kajti
edini igravci v tej veliki igri sloven-sk- e
skupnosti smo mi sami. S caka-nje- m
se ne izognemo zgodovinski od-govorno-sti
svojega bivanja.
(Daljv prihodnjid)
Ni? ni tako vznemirliivo kot
' preprostou resnicc. пнх m bolj
ekotii no od пачеца okolja. ni?
ni boli fantaslic'no od stvarnosli
in nU na svetu ni bol tenza-cionaln- o
od (isa. katerem
zivimo Evon Erwin Kisch.
madzarski novinar
in pisatel)
miienie) Ce se n.imiec morajo relativno manjsi jeiki praviloma
odiek.ili svojenui udejanjanju eelo oh takih pnlikah. kakrsna je
manhoisk.i, so tako rekoc a meraj ohsojeni na molk More-hiln.- i
njihova deklanr.ina enakopravnost je polem le mrtvu
heseda na papirjii (ki. kot nano. vsc prenese). Pravilna resite
tega piasanj.i je seveda le v doslednem upotevanju naeela
enakopravnosii. pa najsi ure a ojo all Sirso naSo domovino ah
liuli a politicna niednarodna srecanja repreenlativnega tipa
Slovenee n.i] hi povsod tod govonl le slovcnsko, Srb ali Hrvat
siholirasko. Makedonee makedonsko ltd. Saj gre tu 7:1 slovan-sk- e eike d.i ph raumemo, se je Irelia malo potrudili, pa gre leiki neslovanskih nasih narodnosli imajo tem pugledu
diug.ieeii status Njihovi govorci se v praksi mor;i0 nauCiti
ustieni slovanski ]evik svoe republike m preko tega jeika
siop.io iamer)e do drugih slovanskih jeikov Jugoslavije tako.
kakoi smo gorai ?e poedali Lulmo prav hi seveda bilo, da hi se
tudi gmoici teh eikov na svojem jezikovnem podrocju lahko
svohodno. iolnokino in prepncljivo iraali v svojem maternem
eiku, piev.ijaki ia hi njitioo hesedo drugim pod.ijali v ii.slre-111I- 1
pieoilih em oigani miajo lo prevajalsko sluho pn
siedstva 7iio urejeno). le upor.ihlj.ijo je ne vsakokrat
('e se homo meraj pnlagajali vehkeimi ah vecinskemu jeiku.
homo tem oiru tujei v svoji lastni hisi To .ahtevati ah
pi leakovati od nas pa je golovo 7e prevec In prevec Se s kruhom
111 dohio! pravi naa ljudska modiost.
Morebitne ргсмНоце, kritikc in opoorila v zvezi s slovenscino v
javni rabi posiljajlc na naslov: JKZIKOVNO RAZSODlSCE,
Kepublisku konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskegu
7.
February 7, 1985, NA&E NOVINE —5
V Brasiln, glavnem me.stu Brazilije, je
bil 3 novembraub1tnacest1znanibra7.il-.sk- i
novinar Mario Eugenia, ki jebd povsej
divavi .nan po svojih clankih proli korup-cij- i
v drzavni administraciji, lmel pa je
svojo rcclno rubriko v casopisu Correio
Hrasilero t'mor utctfne biti povean s
preiskavo. ki jo je novinar vodi I odejavno-st- i
tako unenovamh cskadronov smrti. Ta
vojaska organizocija. vocnoma sestav-ljena
1 bivsih polieistov je po vsej Brazi-bj- i
likvubrala na deset me politicnih nas-piotnik- o
vlade m knniinalcev 1 podem-l.- i
Hi.i do .laneiia in drugih brazilskih
most
sm soi rjsA-ct,'- ; it iseljcnca. John Kri-jn- c
1 'I oronta ki ga ponamo po gledali
ski s;i пецое пацга jeni' "4'amarc". je
napisal novo 11410 naslooni "I'ra&i". v
nici pa se Ц. lotil socialisticnega reali-111.- 1 cenure urnctniskih del, in podob
nil) 1 loeskih nadlo veli strain nasega
-- ft.i I'leflst.ua c 1
1 l.i n.i spoiodu do
.ii pnlone lieiemhra Mladomu knp
111 ku n;is(,i nulii eiilll najlepsi uniet
niski nspeh" -- 1 l
..ilob.i Mladmsk.i kniig.i poiiuia nnu
tiirko sp) onskih miiiiinm 52 knjigah
pod skiipmm lini'iiorn ' liram" Zbirka bo
iliapda svenjih po pet knjig sponiladi
111 pet jesiMii .skoi j)et let. vse knjige pa
hodo enotno obbkovane 111 veane v temno
rdi'ce umetno iimijc. naslovi in okraski na
hrbtih in naslovnih siraneli platnic pa
bodo vtisiijem lato fobjo Narocila spre-jem- a Ivom oddelek MK. Titova 3, 61000
Ljubljana. Jugoslav ija
♦
i'a Dunaju je Slownski center podelil
acetku decembra prvo Slovensko casni-karsk- o
nagrado profesorju Clausu Gatte-rerj- u
posmrtno Imenovani je kot juznoti-rolsk- i
publicist vedno spot opozarjal na
"politicno-moralicn- o reciprociteto med
Juzno Tirolsko in Juzno Korosko", t.j. kri-tizir- al
je avstnjsko manjsinsko politiko,
ker koroskim Slovencem ni pripravljena
dati tega. kar na drugi strani zahteva od
Italije za Juzne Tirolce. Nagrado sta pre-dal- a
predsednik NSKS dr. Matevz Gnlc in
tajnik ZSO dr Marjan Sturm sestri junija
1984. umrlega velikega prijatelja koroskih
Slovencev. gospe Nantl Gatterer
Ob predstavitvi letosnjega knjizevnega
dam zalozbe Drave izClovca je bivsi avs-trijs- ki
zvezni kancler dr. Bruno Kreisky
na Dunaju dejal, da jc intoleranca, ki jo
Slovenci se vedno dozivljajo na Koro-ske- m, bila eden izmed razlogov za razpad
avstroogrske monarhije. Kreisky je prav
tako poudaril, da tako intoleranco in
neumnost dozivljajo Avstrijci tudi danes,
ko gre na Koroskem zavprasanje manjsin-skeg- a
solstva. Posebno vznemirljivo je
zanj dejstvo, da nemskonacionalni krogi
zdaj zahtevajo etnifni proporc.
— Po "Na$em tedniku".
Nedavno sent omenil na tem mestu, da
jc prof. Janez GradiSnik iz Ljubljane pre-je- l
v Celovcu medaljo Roberta Musila. Od-likovan- je
je dobil za svoj prevod Musilo-veg- a
romana "Moz brez lastnosti", preve-de- l
pa je tudi ze Musilove romane "Zaca-ran- a
gora", "Ulysses" in "Clovek". Zdaj
berem v Slovenskem vestniku se to, da je
na podelitveno slovesnost prisel iz Ljub-ljane
samo odlikovanec sam, drugi pa so
"zaradi zadrzanosti morali odpevedati,
kar za mesto Celovec, ki odlikovanje pode- -
ljuje, ni bilo prijetno." — (l.D.)
Nemska pisateljica Gudrun Pausewang
je dobitnica lanskoletne mirovne nagra-d- e
Gustava Heinemanna, ki jo podeljuje
zvezna drzava Severno Porenje-Vestfali-j- a.
V nagrajenem delu "Poslednji otroci v
Schewenbornu ali... bo naSa prihodnost
takSna?" pripoveduje 0 posledicah jedr-sk- e
vojne iz perspektive dvanajstletnega
decka.
Clani Drustva slovenskih pisateljev
(DSP) so se uprli ukinitvi tematske oddaje
Knjiga iz kulturno-umetniskeg- a programa
ljubljanske TV v novem letu. Vsi clani
drustva, vkljucno s predsedujocim Tone-tor- n
Partljicem, so se odlotno izrekli proti
ukinitvi omenjene oddaje, ker bi nastala
programska vrzel samo §e pridala svoje k
ze tako vse slabsemu polozaju (plasmaju)
slovenske knjige in knjizevnosti sploh.
("Delo")